10 Alkimistovih zapovedi

 Alkimija (arabsko al-kimia – umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost. (vir Wikipedia)

alkimistSvoj prejšnji zapis sem končala z obljubo, da podelim z vami nekaj najpomembnejših sporočil iz kultne knjige Alkimist (Paulo Coelho), ki je že dolga leta svetovna uspešnica, čeprav obenem še vedno zbuja tudi ogromno pomislekov, da je “pravljica”, “preveč otročja”, “preveč preprosta”… Vsake oči imajo svojega malarja, tudi meni sprva ni bila najbolj všeč; morda gre pripisati letom, ki so se zgodila vmes, da danes vsaj razumem, kdo naj bi bil alkimist… ;-).  Kakorkoli že, knjiga je nekaj posebnega, in zato ji tukaj namenjam posebno mesto.

Ne bom govorila o vsebini knjige in o sami zgodbi, ker ni toliko pomembna, kot tisto, kar je Coelho že s samim naslovom želel poudariti; alkimija in z njo Alkimist je v bistvu sinonim človeka, ki osebno raste. Za vas sem izbrala 10 ključnih citatov iz knjige, ki po mojem skromnem mnenju (in prosim, vsakomur dopuščam tudi drugačno mnenje), najbolje opisujejo celotno filozofijo knjige oz. smisel življenja samega.

1. “… kdorkoli  že si, karkoli počneš,  tisto, kar si zares želiš, se je porodilo v duši stvarstva.  Ta tvoja želja je tvoja Osebna legenda, tvoje poslanstvo na tem svetu.”

2. “Navajen sem na svoje življenje… Ničesar nočem spremeniti, ker ne vem, kako naj bi lahko sploh karkoli spremenil. Ti pa si zame blagoslov. In vsak blagoslov, ki ga ne sprejmemo, se slejkoprej spremeni v prekletstvo. Od življenja ne pričakujem ničesar več. Ti pa me siliš spoznavati bogastva in daljna obzorja, ki jih doslej še nisem videl. Zdaj, ko jih poznam in ko sem spoznal tudi neskončne možnosti, ki se mi ponujajo, se bom počutil obupneje kot kadarkoli prej, ker vem, da bi lahko imel vse. Vendar tega nočem.”

3. “Zelo nas je strah, da izgubimo to, kar imamo, naj gre za naša življenja ali našo lastnino. Strah izgine šele takrat, ko spoznamo, da je tako našo zgodbo, kakor zgodbo sveta napisala ista Roka.”

4. “Alkimisti so leta  in leta tičali v laboratorijih in brez prestanka strmeli v ogenj, ki čisti kovine. Toliko časa so strmeli v ogenj, da so iz njihovih glav počasi izparevale vse ničevosti tega sveta. In tako so nekega dne ugotovili, da so v želji, da bi očistili kovine, očistili sami sebe.”

5. “Spoznal sem prave alkimiste. Zaprli so se v laboratorije, zapahnili za seboj vrata in v sebi iskali popolnost zlata. Odkrili so kamen modrosti. Spoznali so, da se vse stvari razvijajo, kadar se razvija ena sama.
So tudi drugi, ki so kamen modrosti odkrili po naključju. Verjetno so imeli dar, duše pa budnejše od drugih. A ti ne štejejo, ker so redki.
Nekateri pa so iskali le zlato. Ti niso nikoli odkrili skrivnosti. Pozabili so, da imajo tudi svinec, baker in železo svojo Osebno legendo, ki ga morajo izpolniti. Kdor poseže v osebno poslanstvo drugega, ne bo nikoli uresničil svojega.”

6. “Če bi bil v alkimističnem laboratoriju, bi bil prav zdaj pravi čas, da se začneš učiti, katera pot te vodi po poti Osebne legende –  to narediš tako, da prisluhneš svojemu srcu. Tvoje srce pozna vse stvari, kajti iz Duše sveta je prišlo in nekeka dne se bo vanjo vrnilo.”

7. “Vsak človek ima svoj zaklad, ki čaka nanj”,  mu je reklo srce.  “Srca skoraj ne govorimo več o zakladih, kajti ljudje ne marajo zanje. Le še otrokom o njih pripovedujemo.  Nato pa jih prepustimo življenju, naj vsakega napoti proti njegovi usodi. Toda na žalost gre le malokdo po poti, ki je zanj pripravljena, po poti Osebne legende, po poti sreče. Mislijo, da je svet grozeča nevarnost – in zato resnično postaja grozeča nevarnost. Srca govorimo z zmeraj tišjim glasom, a nikdar ne umolknemo. Naposled si le želimo, da ljudje ne bi slišali naših besed; nočemo, da bi trpeli, ker nam niso sledili.”

8. “Nikar se ne predajaj obupu. Lahko se ti zgodi, da se ne boš mogel pogovarjati s srcem… Kdor živi svojo Osebno legendo, zna vse, kar mora. Samo ena stvar mu lahko prepreči, da se sanje  ne izpolnijo: strah pred neuspehom. .. Če ne znaš, se boš moral naučiti in če se ne moreš, boš umrl ko boš živel svoje poslanstvo. To je še zmeraj bolje, kot da bi umrl tako kot milijoni ljudi, ki sploh ne vedo, da osebna legenda sploh obstaja.”

9. “To, kar še moraš izvedeti, je tole: tik preden uresničiš svoje sanje, se bo Duša sveta odločila, da preizkusi vse, česar si se na poti naučil. Tega ne bo storila zato, ker bi bila hudobna, temveč zato, da boš skupaj s sanjami spoznal tudi nauke, ki si se jih naučil na poti k sanjam. V teh trenutkih večina odneha. Ali kot bi rekli v govorici puščave, ‘da umrejo od žeje ravno, ko se na obzorju pojavijo datljeve palme’. Iskanje se zmeraj začne z začetniško srečo in konča s težko preizkušnjo iskalca.”

10. “Zato obstaja alkimija. Da vsakdo išče svoj zaklad in ga najde in da si potem želi postati še boljši, kot je bil v prejšnjem življenju. Svinec bo igral svojo vlogo, dokler ga svet ne bo več potreboval. Šele tedaj se bo spremenil v zlato.  To delajo Alkimisti. Alkimisti dokazujejo, da se vse okrog nas izboljšuje, če se izboljšujemo sami.”

Sklepna misel: primerjava z delom alkimistov, ki s čiščenjem spreminjajo kovino,  je ključna za razumevanje osebne rasti ljudi, ki “čistijo” svojo dušo s tem, da sledijo svojemu poslanstvu. Tako kot zna alkimist s čiščenjem svinec spremeniti v zlato, lahko človek očisti sebe, če se osredotoči na uresničevanje svojega poslanstva – da živi in dela to, kar ga najbolj veseli in osrečuje. Ta proces človeka utrdi, očisti, spremeni…
Ne gre samo zato, da stremimo k cilju in “iskanju zaklada”, pač pa tudi, da se učimo iz svojih dejanj.  Kadar se preveč osredotočimo na “zlato”, proces alkimije ne bo uspešen, kajti čiščenje/rast je tisto, kar nas pripelje do cilja.

Če ste knjigo že prebrali, potem so vam zgornji citati lahko v spodbudo ali neke vrste opomnik. In če je še niste, vas vsekakor spodbujam, da jo vzamete v roke (tako kot tudi vse druge Coelhove knjige) in mi sporočite, kakšen vtis je naredila na vas…

Z ljubeznijo,
Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.