“Draga narava, morala se boš še malo bolj potruditi.”

Tokrat z vami delim izvrsten članek ge. Sanje Lončar, “Kaj nam poskuša narava dopovedati?”, ki je bil objavljen v reviji Jana 11.02.2014. Nanaša se na “ledeno dobo”, ki nas je v začetku meseca spravila na kolena in ker ga nisem našla drugje objavljenega, se mi zares zdi škoda, da bi bil spregledan in pozabljen;  ker nazorno opisuje, kako se odzivamo ne samo v zadnji naravni nesreči, pač pa v vsaki.  Sama bi to težko povedala bolje.“Preteklih nekaj dni ‘izrednega stanja’ lahko gledamo različno. Kot pravi modrost: sploh ne gre za to , kaj se je zgodilo, temveč za to, kako ste to videli.

Za ene je bila izkušnja odrezanosti od sveta odlična priložnost, da ugotovijo, kaj je v življenju zares pomembno. Družine so morale stopiti skupaj. Mulc ni bil ves dan na računalniku in je končno ugotovil, da lahko preživi le skupaj z drugimi člani družine. Staršem ni bilo treba plačati psihiatra, da ga o tem prepriča. Narava je le prijazno “odklopila” elektriko.

Gospa “X” je nehala svojemu možu težiti, da mora pospraviti čevlje in otresti dežnik, vsakič ko vstopi v hišo. Bila je vesela, da je ob njej moški, ki zna prijeti v roke žago in narediti pot do hrane, vode in drugega, kar je res nujno za preživetje. Mož pa je bil hvaležen, da zna njegova žena iz pesti ješprenja skuhati okusno kosilo na peči na drva.

Mnogi so ob tem, ko so zaradi mraza ves dan bivali v edinem ogrevanem prostoru, končno imeli čas, da se srečajo, začutijo in pogovorijo. Odvisniki od Facebooka so naenkrat lahko ugotovili, da štejejo le živi prijatelji, takšni, ki so pripravljeni priti, zavihati rokave in konkretno pomagati. Všečki ob slikah podrte strehe res niso nikomur v tolažbo. Odvisniki od nadaljevank, pa so končno postali glavni igralci v svojem življenju in niso imeli časa, da bi se ukvarjali z življenji likov v turških ali latinskoameriških nadaljevankah.

Kot vidite, narava lahko, če smo pripravljeni sprejeti ponujeno priložnost, v hipu vse postavi na svoje mesto. Če sprejmemo sedanjost, potem ni stresa. Ravno nasprotno – za mnoge je nastopil trenutek čudežne sprave z resničnostjo. Kdor je tako razumel dogajanje, se zdaj počuti močnejšega, notranje zadovoljen in kljub vsemu kaosu, ki je okrog nas, v sebi čuti mir, kakršnega ni že dolgo.

Drugi so krivi.
Čisto drugače pa je pri takšnih, ki resničnosti nočejo sprejeti. Takšne lahko vidimo na vsakem koraku. Začne se že z “ugotovitvami” nekaterih, da je led, ki lomi, umetna tvorba, ki jo nad nas pošiljajo lastniki tajnih tehnologij. Ne rečem, da kaj takšnega ni možno, je pa v tem trenutku nepomembno. Posebej pa je škodljivo, ko se vam zdi pomembneje pregledovati tovrstne posnetke na Youtubu, kot pa vzeti lopato in očistiti cesto, po kateri boste morali do “civilizacije”. Na tej cesti pa je gospa skozi okno svojega avta karala gasilca: “Zakaj ste peljali agregat v sosednjo vas, ko pa imamo v naši vasi več majhnih otrok? A zato, da vaše ljubice ne zebe?” Slišali smo tudi pridige: “Če bi tisti, ki imajo agregat, tega posodili tudi drugim, bi bilo za vse, pa nam ne bi bilo treba vsega pometati iz skrinje.” Svojega bi hitro posodila tistemu, ki je zares v stiski in si agregata ne more privoščiti. Kot zanalašč pa imajo takšni najmanj težav. Še vedno imajo peč na drva in v shrambi nekaj hrane za preživetje. Ponavadi najglasneje zahtevajo solidarnost takšni, ki so brez težav našli denar za tri televizorje, dve skrinji, obsežen avtopark, jeklene ograje, klimatske naprave, dvižna vrata in rolete. Zdaj pa brez agregata še rolet ne morejo dvigniti in imajo temo v hiši tudi podnevi.

Zanimivo je, da v istem hipu, ko takšni ljudje pričakujejo, da vse pripada vsem, ne pomislijo niti na to, da bi hrano, ki jo bodo zjutraj zavrgli, ker se je odtalila, ponudili skupni kuhinji ali iz tega skuhali kosilo in ga ponudili svojim sosedom. Takšni se trenutno ukvarjajo z analizo dela gasilcev, reševalcev, civilne zaščite. Odlično vedo, kaj vse bi država v tem trenutku morala storiti. Pri vsakem bodo našli napake, le s s seboj se ne bodo imeli časa ukvarjati. In kako bo naslednjič ob podobni težavi? Oni vam bodo rekli, da se bo morala civilna zaščita za v prihodnje bolje organizirati!

Strela ne udari dvakrat…
Posebna kategorija so takšni, ki so na svoji koži pravkar začutili vse posledice tega, da nimajo peči na trda goriva, zaloge hrane, sveč in podobno. In kljub temu jutri ne bodo storili nič, da bi bili ob naslednji priložnosti bolje pripravljeni. Od takšnih ponavadi slišim, da ni potrebe, da bi se pripravili za prihodnjič, ker “strela ne bo udarila dvakrat na isto mesto”. Drugi pa so ravnokar ugotovili, da je še super, da so ostali brez vsega, ker je bila to odlična priložnost za nenačrtovan dopust in obisk širne rodbine po Sloveniji. Potem jih vprašate: “Kaj pa, če bi elektrike zmanjkalo na še širšem območju?” In vam modro odgovorijo: “Kaj takega  pa se ne more zgoditi.” Draga narava, morala se boš še malo potruditi. Nekateri so res trd oreh!

Upam, da mene to ne bo doletelo…
Še bolj zanimivo je poslušati takšne, ki jih ni zadelo. “Hvala bogu, imeli smo srečo. Če bi se nam to zgodilo, ne vem, kako bi preživeli. Sirote ljudje, kaj zdaj vse preživljajo…” S solzami v očeh spremljajo poročila, pa spet, večina ne bo ničesar storila, da bi jutri – ko se bo to zgodilo njim – bila bolje pripravljena, kot je danes.

Najglobje spoštujem tiste, ki so sposobni sprejeti lekcijo, ne da bi jo morali doživeti. To so res redki posamezniki, ki se znajo česa naučiti tudi na osnovi izkušenj drugih. Zato bodo kljub temu, da jih tokrat ni doletelo, storili vse, da bodo jutri bolje pripravljeni na preživetje v vseh okoliščinah, ki nas bodo še doletele.

Vsak naj sam začuti, kje se vidi v teh zgodbah. In vsak naj sam izbere, kakšno zgodbo si bo pisal jutri.”

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.