Kako ‘ozdraviti’ kontrolfrika

Se prepoznaš v odnosu, kjer te partner kontrolira in ti nenehno diha za ovratnik?Ali pa te je partner že kdaj obtožil, da ga nenehno komandiraš in ga obravnavaš kot otroka?

Ker sem sama ‘zdravljeni kontrolfrik’, vem, da življenje za moje bližnje marsikdaj ni (bilo) prijetno.  Mea culpa. A se izboljšujem, pravi predvsem moj mož .

Življenje s kontrolfrikom, ne glede na ‘količino’ nadzora, pač nikoli ni lahko.  Kontrolfrik nikoli ni zadovoljen, vedno ima prav in vedno ve, kaj je najboljše za druge, zato misli, da ima pravico, da ti to pove.

Kontrolfrik ni zahteven samo do drugih, zahteven je predvsem najprej  do sebe. Fanatično lahko prešteva kalorije, obsedeno pospravlja in zelo pogosto postane deloholik.  Poleg potrebe, da ima pod nadzorom sleherni vidik svojega življenja, čuti, da mora imeti pod nadzorom še življenje partnerja, otrok, staršev… To zna biti hudo naporno, tudi zame je bilo,  saj si nikoli nisem znala vzeti počitka. Še danes znam marsikdaj biti kot rušilni stroj, ko mi stvari uidejo izpod nadzora.

In težko imaš pod nadzorom, vsaj dlje časa, še kaj drugega razen sebe. Lahko si misliš, kakšen stres to predstavlja za nekoga, ki ‘mora’ imeti vse pod nadzorom.

Kontrolfrik je pogosto perfekcionist. Vodi ga misel, “če hočem, da bo tole dobro narejeno, bo najbolje, da naredim sam-a”.  Čeprav se sama odvajam te miselnosti, največjo ceno trenutno plačujem pri hišnih opravilih dveh najstnikov. Lažje je bilo, če sem naredila sama. Bolj sem bila zadovoljna z rezultatom. A zato imam danes pogosto občutek, da jim strežem spredaj in zadaj. Vsake toliko doživim izbruh. Rada bi pokazala s prstom na druge, a si na koncu moram priznati, da ne morem nikogar direktno okriviti za to.

Obravnavan kot otrok (moška copata)

Zelo pogosto se partner, ki živi s kontrolfrikom, počuti kot otrok in samo včasih to tudi na glas prizna. Občutek ima, da ničesar ne naredi prav (pa dela celo več, kot drugi!) in včasih pride celo tako daleč, da mu partner določa, s kom se lahko vidi, kam lahko gre, koliko denarja lahko zapravi…

Vsi poznamo kakšno moško copato, a ne? A vprašanje za nas, ženske, je, koliko se zavedamo, da smo same  iz moškega naredile copato? Zelo pogosto namreč slišim, da je zanjo priletelo kot strela iz jasnega: mož se hoče odseliti, njej pa ni nikakor ni jasno, zakaj. Zanjo je bilo vse v najlepšem redu…

Kaj lahko narediš?

Treba je najprej sprejeti, da se bo kontrolfrik zelo težko prepoznal kot tak – on pač le ima vedno prav in zato bo težko dojel, da ima lahko nekdo drug tudi drugačno mnenje in drugačne potrebe od njegovih.

Najslabše, kar lahko narediš je, da se mu ‘za ljubi mir v hiši’ vedno ukloniš in mu dejansko dopustiš, da ima vedno prav. Tudi to, da se mu upreš in postaviš po robu, bo z njegove strani povzročilo še večjo potrebo po zmagi.

Kontrolfrik’ na ta način nikoli ne bo imel možnosti spremeniti svojega obnašanja, pač pa se bo le še bolj utrdil v prepričanju, da ima vedno prav in da bo vedno imel zadnjo besedo. Lahko bo postal neznosen in ljudje se ga bodo rajši izogibali, kar ga bo na dolgi rok naredilo zelo nesrečnega.  Da ne govorimo, kaj bi to pomenilo za vajin odnos…

 1. Nikoli ne poskušaj kontrolirati kontrolfrika  Če misliš, da bo sprevidel, kakšen je do tebe, če se boš enako obnašal(a) do nje/ga in da bi si to tudi zaslužil(a),  potem bo sledilo razočaranje. Če je tvoj partner kontrolfrikin se odločiš, da ostaneš z njim– potem ne govori, kako slab je do tebe in kako ubog(a) si, ker ga moraš prenašati. Upoštevaj njegove predloge, toda upoštevaj tudi svoje želje in ideje.

 2. Spregovori in povej svoje mnenje   Namen je, da spozna, da imaš svoje mnenje in da ti ni všeč, da se do tebe obnaša kot do otroka, zaradi česar se počutiš nesposobno/nesposobnega.  Ne govori mu, kaj naj naredi, ali, da je težava samo v njem in da je on tisti, ki bi se moral prvi spremeniti. To bi ga samo še dodatno podžgalo v dokazovanju premoči.
Odločnost je ključ in tudi to, da mu ne pokažeš več, da si nebogljen(a.) Ker kontrolfrik vedno želi premoč, se ne spuščaj v debate z njim zaradi malenkosti. Osredotoči se na pomembne stvari, ne pa na pokrov od wc školjke ali zamašek od paste.

 3. Poskusi z neposrednim, a prijaznim pristopom   Če pri svojem partnerju nikakor ne moreš priti do besede, potem najprej poskusi v krogu bližnjih prijateljev. Npr., v pogovoru, kjer druga oseba veliko govori, z občutkom reci:  “Tvoje mnenje je zanimivo, zdaj bi pa še jaz rad(a) povedal(a) svojega”. Marsikdaj se namreč nekdo, ki veliko govori, sploh ne zaveda, da ima glavno besedo in tako bo dobil priložnost, da bo to spremenil.

 4. Postavi meje   Če ti nekdo govori, kaj moraš narediti, prijazno odgovori: “Hvala za nasvet, ampak tole bi rad(a) naredil(a) sam(a).”

Nič od tega ne bo zaleglo samo enkrat. Ponavljanje je mati učenja. Ne pričakuj čudežev, sploh pa ne čez noč.

Naj povzamem: zamere, kreganje in/ali obtoževanje ne bodo prinesli boljših rezultatov. Povsem možno je, da bodo sprva drugačni odzivi, ki so predlagani zgoraj, na začetku vznemirili partnerja in na vse načine bo poskušal obdržati nadzor v odnosu (do zadnjega se bo boril!),  še posebej, če mu do zdaj nikoli nisi postavil(a) mej; počutil se bo ogroženega zaradi tvojega drugačnega obnašanja.

Kljub vsemu vztrajaj. Konec koncev imaš opravka z osebo, ki je v sebi zelo negotova in želi poskrbeti zate.

Šele ko zares lahko trdiš, da se sam(a) drugače odzivaš in se tvoj partner kljub temu še naprej obnaša enako (ali pa še slabše), pa je verjetno čas za resen razmislek o skupni prihodnosti. Predlagam, da se posvetuješ, preden dokončno potegneš črto.

In še, če si medtem prepoznal(a), da si ti tisti/-a, ki želiš imeti vse pod kontrolo: manj ko boš nadziral(a) druge, rajši bodo s tabo. Najbrž ti je že jasno, da ljudje ne marajo biti pod stalnim nadzorom. To jih odbija. To ustvarja zamere in uporništvo. Ko so ljudje sprejeti takšni kot so, te bodo občudovali in spoštovali kot si sploh ne znaš predstavljati.

Za boljše odnose!

Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.

Napiši svoje mnenje

Napiši prvi komentar

Opomni me na
avatar
wpDiscuz