Kdo vara koga?

Zaupanje je nekaj, kar se gradi leta, a uniči v trenutku. Saj veš, to so tisti šoki, ki priletijo kot bombe, vsaj tako se zdi glede na razdejanje, ki ga povzročijo.

Kaj je zate najhujša izdaja zaupanja? Da bi spal s tvojo najboljšo prijateljico? Da bi te (te je) prevaral-a s komer koli? Da ti je lagala glede denarja? Da je nekomu drugemu povedal-a prej kot tebi? Nekaj let prikrival, da so mu všeč tudi moški? Ali pa si morda ti pred njim skrivala nekaj, kar se tiče vaju obeh in je zdaj izvedel?

Nedvomno vse to občutimo kot najhujšo izdajo, prevaro in bolečino, zaradi katere lahko celo zavržemo dolga leta skupne sreče.

Toda obstaja še ena prav posebna oblika prevare, ki je še bolj zahrbtna in prav tako, če ne še bolj, uniči zaupanje. Pravzaprav se ta prevara običajno zgodi dolgo pred drugimi in na nek način povzroči druge prevare. In prav to imam v mislih danes.

Se ti mogoče sanja, kaj bi to bilo?

 SAMOUMEVNOST 

Da nimaš časa.

Da se ne zanimaš za človeka, za katerega praviš, da ti največ pomeni.

Da se ti ne da ukvarjati s problemi (ali s partnerjem).

Ne moreš izpostaviti enega samega dogodka, konkretnega dokaza, pa vendar se v tebi (ali v partnerju), vsakič, ko imaš odnos za samoumevnega,  stopnjuje občutek, da nisi dovolj dobra, da nisi ljubljena in strah, da boš na koncu ostal-a sam-a.

Mogoče se niti ne zavedaš, kaj vsak dan počneš in s čim povzročaš, da se s partnerjem oddaljujeta. Še zdaleč nisi osamljeni primer, pogosto to prezremo, dokler ni prepozno. In se potem čudimo, kako je možno, da je prišlo do tiste Prevare – do tiste, ki zares boli kot hudič…

Pa poglejva, če se kje prepoznaš:

  • Otroci so vedno prvi Seveda so potrebe otrok pogosto na prvem mestu, toda, če temu posvečaš preveč pozornosti, se partner lahko počuti prevaranega (zapostavljenega). Misliš, da bolj kot boš skrbel-a za otroke in za dom (in pospravljanje je velikokrat celo pred otroki!), boljši bo vajin odnos, a zgodi se ravno nasprotno. Partnerja začneta govoriti le še o otrocih in počasi postaneta kot dva tujca – imata se rada, a nista povezana.
  • Vedno zaupaš nekomu drugemu ali pa, da vedno poveš nekomu drugemu prej kot partnerju(sploh o pomembnih odločitvah!)
  • Ves dan si prilepljen-a na telefon(uf, ta je povsem novodobna oblika varanja!)
    Ni važno ali gre za najbolj pomembno službeno sporočilo, ali pa gledanje zadnjih modnih smernic ali rezultatov tekme, ali, kaj je spekla oseba, ki je sploh ne spoznaš…, s telefonom v roki večino časa sporočaš, da ti to veliko bolj paše, kot pa, da bi se zdajle ukvarjal-a s čimerkoli drugim, še najmanj s partnerjem.
  • Skrivaš svoje nakupe, imaš skrivne kartice, račune…
    Če gre verjeti raziskavam, se kar 16% parov razide prav zaradi finančnega varanja
  • Več časa preživiš s prijatelji ali s svojimi starši, kot s partnerjem. Mnogokrat popokaš otroke in greš k prijateljici, ki ima otroke – z izgovorom, da ima tvoj dragi itak delo ali, da rajši doma počiva ali dela, kar pač dela (?). In tako iz vikenda v vikend, ki je včasih edina priložnost, da bi sploh preživeli nekaj časa skupaj kot družina.
  • Nespoštljivo govoriš o svojem partnerju in se pritožuješ čez njega (ja, ženske!)
  • Umikaš se pred partnerjem. Mogoče se ne maraš prepirati (kdo pa se?!) in ker veš, da v prepiru partner vedno zmaga, si rajši tiho. Ali pa si užaljena, kujaš se in se nočeš pogovarjati z njim. Ali pa se zvečer rajši odločiš za knjigo, čeprav vidiš, da partnerja nekaj muči. Ampak ne da se ti zdajle ukvarjati s tem…

Vse to in še kaj bi se našlo, s čimer zmanjšujemo povezanost, ki je ključna za dober odnos. A na to večinoma žal nismo pozorni. Celo verjamemo, da je vse v najlepšem redu. Dokler nekega dne ne udari, kot strela z jasnega in nič več nam ni jasno…

No, draga bralka, dragi bralec, kaj praviš? S čim ga/jo torej varaš? Si upaš napisati spodaj?

Najbrž ne pretiravam, če rečem, da lahko vsi damo več pameti in manj k…  telefona v roke

Na boljše odnose!

Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.

Napiši svoje mnenje

Napiši prvi komentar

Opomni me na
avatar
wpDiscuz