Moj je na “varnem”. Kje pa je VAŠ denar?

Nekega dne, nedolgo tega,  me je zadelo kot strela z jasnega. Nisem naivna, sem več kot to…
Ste vedeli, da je povprečna  – pa ne samo slovenska – družina samo eno plačo stran od finančne katastrofe? Je smisel življenja res živeti v tem strahu, kdaj me bo zadela ena plača manj? In se ob tem stalno obremenjevati, kdo mi bo dal penzijo? In kam gre pravzaprav vsak mesec ta ena plača?! Saj res, ali sploh vem, kam je šel ta mesec moj denar?! Ko sem se torej takole odkrito pogovorila sama s sabo, je bilo najbolj boleče spoznanje, da je beseda naiven pravzaprav preblaga:   svoj denar mesečno  “nekam” vlagam, ob tem pa ne vem, kje je. In ga še kar naprej vlagam, mesece in leta. In nihče mi sploh ne zna odgovoriti in izračunati, koliko denarja mi bodo vrnili čez 25 let.  Oh, nič hudega, kolikor pač že bo, izvolite še 30 evrov, ne,  rajši kar 50.  Moj denar je na “varnem”. Moj denar je “nekje”, jaz pa ne vem “kje” . In še manj,  koliko ga je.  Aua. Toliko o mojem skrbnem upravljanju z denarjem. Pa ne samo mojem…

Neizogibno pride gospodarska kriza, če se vsaj malo spoznaš na ekonomijo, veš da tudi še bo. In da niti te zadnje še zdaleč ni konec, ampak pustimo zdaj to. Bolj pomembno vprašanje je, kam je šel ves denar, ki ga naenkrat kar ni več? Izpuhtel namreč ni!  Brez skrbi, hitijo mi razlagati, da bodo mojega, vašega, našega še pravočasno dali “nekam, kjer bo še bolj varen”.  In nujno sledi obisk prijaznega gospoda v kravati (vedno so v kravati)…

V neki točki sem že mislila, da sem prehitela svojo naivnost, toda vame je butnila resnica. Ne naiven, biti moraš idiot ali nesramno bogat, če mesečno vlagaš svoj denar in ne veš, kje je. Ok, nesramno bogata (še) nisem, očitno sem potemtakem idiot. Res, prosim,  naj mi kdo pove, kje je zdaj moj denar?!

Preko vseh, ki trdijo, da je moj denar še naprej “varen” in da jim lahko  še kar naprej zaupam, sem se končno dokopala do skrbno čuvane skrivnosti:  moj denar je vreden natanko ali skoraj pol manj od tega, kar sem pridno, naivno, idiotsko vlagala kar precej let. Kruto spoznanje, ampak bom pač odgovarjala za svojo napako.  Toda kot da to že ne bilo dovolj boleče, preden mi vrnejo MOJ denar, želijo  še malo MOJEGA denarja. ??##%&%#!! Sem jim povedala, da so še z eno ovco za vedno opravili. Pa mislim, da se ne sekirajo, kaj dosti. Jih je še veliko zunaj.

Dragi moji, ne zadovoljite se s preživetjem, naj vas ne zapeljejo več stvari, ki vas ohranjanjo v pomanjkanju. Vprašajte se, kam dajete ali vlagate svoj zasluženi denar: pravico imate, da vsak trenutek dneva veste, kje je in koliko ga je, to je vaša pravica. Ker je VAŠ denar, ne njihov. Oni bi se morali zahvaliti vam, ne pa vi njim. Oni bi vas morali prositi, da jim ga še naprej zaupate, ne pa, da vam grozijo, če ta mesec na računu nimate dovolj, da bi jim ga zaupali. In vprašajte se, kam vse  še mesečno dajete vaš denar, naredite eno temeljito kontrolo vseh vaših mesečnih izdatkov. Sploh teh, ki so postali sami po sebi umevni in vam jih mesečno odtegujejo. So res vsi nujni? So res nujne vse položnice, ki jih dobite? In za konec v razmislek: če želiš postati bogat, se moraš že danes začeti obnašati kot se obnašajo bogati. Bogati niso postali bogati s tem, ker bi svoj denar imeli tam, kjer ga ima večina. In vedno vejo, kje in koliko ga imajo. Zagotovo je to bila streznitev zame. H kateri pa je še največ pripomogel prav W.D. Wattles. Res je, bogatenje JE znanost, zdaj to že vem in upoštevam.

Za vas,

Saša 🙂

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.