Naredi, da se naredi!

»Milijon načinov je, kako zapraviti dan, toda niti enega načina, kako ga dobiti nazaj.«  ~ Tom DeMarco

1. Odpri Facebook – podeli nekaj pametnega ali pa samo napiši, da  je kriza, ker je spet ponedeljek
2. Odpri maile in za lepši dan preglej nekaj filmčkov in štosov, ker ti bodo sicer med ostalimi maili v napoto 
3. Preglej najprej tiste službene maile,  ki so ostali neprebrani še od prejšnjega tedna
4. Pojdi na sestanek (nujno imej pri sebi telefon, da boš lahko z drugimi na FB v kontaktu, ker  je šef ravno zaradi Facebooka med sestanki prepovedal uporabljati prenosnike!)
5. Vrni vse neodgovorjene klice (začenši  s svojimi prijatelji in sorodniki)
6. Preveri, če je že kdo “lajkal” tvojo objavo na FB in stanje na FarmVille (po možnosti pa še kje drugje)
7. Preglej maile, ki jih še nisi uspel prej prebrati
8. Pojdi na kavo s sodelavci, ker je to nujno za dobre odnose  (če slučajno niso vsi na Facebooku, ker se tam več “dogaja”?) 
9. Upaj, da ti bo uspelo v zadnji minuti narediti tisto, kar se namenjaš že od zjutraj

Ne, to niso moji napotki za to, kako se bolje organizirati. To je v bistvu prerez precej običajnega dneva mnogih posameznikov, morda že kar celih sistemov. Je to tudi tvoj običajen, blazno zaseden dan?

Sama sem nekoč  ogromno uporabljala “nimam časa”. Če verjameš ali ne, je najpogostejši odgovor, zakaj nečesa ne naredimo – pomanjkanje časa.  Narobe!  V resnici  je odlašanje tisti razlog, zaradi katerega, grejo stvari, priložnosti, dnevi, življenje mimo. Zapletemo se v mrežo vsakdanjih manj pomembnih opravil, za katere porabimo ves svoj dragocen čas.

Odlašanje ubija sanje. Odlašanje pa je konec koncev in samo navada. In kot vsako drugo navado, je tudi odlašanje možno spremeniti v nasprotje odlašanja – vztrajanje. Preden pa jo lahko spremenimo, si moramo najprej odkrito priznati, da smo tudi sami med tistimi, ki odlašajo (večinoma se namreč radi pohvalimo, da mi pa že ne, da »mi samo časa nimamo«…) Priznati si moramo, da ima moj dan,  tvoj dan, naš dan vedno 24 ur.  Da pa je razlika v tem, kako sami sebe organiziramo v teh 24-ih urah. In da je razlika v tem ali se ukvarjaš s pomembnimi ali z  ne/manj/pomembnimi zadevami. Da ni pomembno, da si zaposlen, ampak s čim si zaposlen. Da na koncu štejejo samo rezultati – to, kakšno življenje živimo.

Kako veš ali je odlašanje tudi tvoja navada?  No, prav zagotovo je,  če so tvoje  prednostne naloge (pa ne samo v službi!)  še vedno neuresničene  oz. se izgovarjaš, da  ti  vedno zmanjka časa zanje. Zlato pravilo št. 1 organizacije časa je, da najprej narediš tisto, kar ti  najmanj »diši« – ali kot to odlično poimenuje Brian Tracy – » da poješ živo žabo za zajtrk.«  Če odlašanje ubija sanje, potem je akcija tista, ki ubija odlašanje…

Obstajajo 4 razlogi, zakaj odlašamo in  če ugotovimo , kateri je naš največji (zelo verjetno so najbrž kar vsi štirje) , bomo lažje kaj spremenili:

  1. Mislimo, da nam bo neka stvar, cilj vzelo veliko časa. Ker že tako verjamemo, da nam ga primanjkuje in da ga nimamo dovolj za vse obveznosti, je najlažje reči – trenutno nimam časa in bom to naredil takrat, ko ga bom imel več …
  2. Mislimo, da je težko. Povsem logično je, da se podzavestno umikamo težkim stvarem in dodatnemu delu. Toda ali je v resnici težko ali samo mislimo da je težko?  V resnici tega ne moremo vedeti, če nikoli nismo poskusili…
  3. Mislimo, da nimamo dovolj znanja, informacij. Vse to izvira iz naše težnje po popolnosti, težnje k temu, da ne delamo napak, da moramo vse narediti popolno in pravilno. Nihče se ne želi zmotiti, v resnici pa uspeh vedno temelji tudi na napakah. Toda namesto, da bi z nečim začeli, raje še naprej raziskujemo možnosti, se učimo, iščemo informacije, »se pripravljamo na začetek«, nikoli pa zares ne začnemo…
  4. Mislimo, da nas bodo drugi obsojali, če nam ne bo uspelo. Vsi si želimo priznanja in nihče kritike. Ker se bojimo, kaj bodo rekli ljudje, kaj si bodo mislili, nas to paralizira in zato si ne upamo začeti. .

Rešitev?  Ni potrebno spremeniti vsega naenkrat. Dovolj je samo majcena sprememba tvoje  dnevne rutine (ali če še končam s Facebookom bi to pomenilo, da si določi,  kdaj in koliko časa boš porabili zanj in kar naenkrat boš  »pridobil« že več ur časa tedensko, morda celo dnevno).

V življenju pravzaprav vedno trpimo zaradi ene od dveh stvari. Ali trpimo zaradi discipline ali pa zaradi nediscipline oz. obžalovanja, ker nečesa nikoli nismo naredili.  Stari dobri Jim Rohn je rad rekel, da je nedvomno bolje, da se odločiš za disciplino: disciplina tehta nekaj dekagramov, morda kilogram, medtem ko obžalovanje tehta tono. 

Lahko je narediti prvi korak.  Še lažje pa je, da ga ne narediš. Dobro pretehtaj svojo odločitev.

Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.