“Prosite, dano vam je!”

Zadnja tema o tem, da smo sami sebi največji sovražnik na poti do uspeha, je sprožila kar nekaj odzivov, predvsem na Facebooku (hvala vsem za komentarje). To me je spodbudilo, da dokončam, kar sem začela : če smo sami sebi res največja ovira na poti do uspeha – kako jo premostiti?  

“Moja največja frustracija trenutno je denar – vsak mesec posebej me skrbi ali bom lahko plačal-a vse položnice, da o kakšnih prihrankih in o tem, da bi si lahko kaj privoščil-a sploh ne govorim.«

 “Veliko idej imam, s katerimi bi lahko zaslužil-a, toda ko bi moral-a v zvezi s tem kaj narediti, popolnoma odpovem. To me res ubija in mi jemlje voljo.«

»Veliko preveč delam in sploh nimam časa uživati v življenju, imam občutek, ko da gre vse mimo mene.«

»Ostal-a sem brez zaposlitve in sploh ne vem, kako naprej, kako naj preživim družino, plačam položnice…«

»Ne maram trenutne službe, toda v teh časih moram pač biti srečen/-a, da jo sploh imam. Se mi zdi, kot da sem nekako obtičal-a, da druge možnosti itak nimam.«

»Čeprav sem že večkrat poskušala shujšati, se  potem vedno zredim nazaj.”

»Zame nič ne deluje, vse živo sem že poskusil-a, pa mi nikoli ne uspe.«

»Rada bi imela partnerja, ampak saj  nihče noče resne zveze.«

»Toliko dela imam, da se sploh ne morem skoncentrirati. Na koncu dneva nisem zadovoljen/-a, ker ne naredim nič ali le malo od tega, kar sem hotel-a.«

»Toliko novih stvari sem se že naučil-a, toda grozno mi je, ker je toliko tega, kar se moram še naučiti.«

»Tako sem utrujen-a, da niti po dolgem spancu ne morem priti k sebi; vse te obveznosti doma in v službi me tako izčrpujejo, pa še majhni otroci… Nimam časa niti za najkrajši počitek.«

Če vam je katera od situacij blizu, niste sami. To je le nekaj od težav, ki se jih dotikamo preko razgovorov ali mailov. Večina ljudi se srečuje s podobnimi težavami. Tudi sama sem se in se z marsikatero od njih še vedno. Je pa zdaj precej lažje in veliko stvari se je precej izboljšalo, ko sem končno odkrila eno ključno skrivnost, ki bi vam jo rada razkrila danes. Tega nam v Skrivnosti niso povedali. In čeprav sem to že kmalu vedela, sem se kljub temu, tako kot mnogi pred mano, znašla v tej »pasti«, na katero vas želim opozoriti danes.  Preveč sem se fokusirala na cilj in pozabila uživati na poti do tja…

Ko je zame napočil odločilni trenutek za spremembo, so se začela nihanja. Gor in dol in naprej in nazaj. Začela sem raziskovati in ugotavljati, kaj in kako. Na kratko, osebni razvoj me je izredno potegnil, na začetku sem bila malo izgubljena, potem sem začela resnično  uživati ob opazovanju, da se moj svet res spreminja in še kar naprej sem vpijala vase. In potem je bilo v neki točki enostavno vsega preveč. Z vsako novo prebrano knjigo, seminarjem… je bila moja glava težja in moje misli samo še bolj obremenjene in zdelo se mi je, da nič, kar sem se do takrat naučila, ne dela več. V meni se je ponovno naselil strah pred prihodnostjo, svojo glavo pa sem trpala še kar z novimi informacijami, ker sem bila prepričana, da nekje mora biti »catch«, da moram samo še najti tisti zadnji zadnji košček sestavljanke in potem bo končno vse tako kot mora biti…

Vsaka knjiga, ljudje, programi in seveda Skrivnost še posebej, so resda vsi trdili, da si sama ustvarjam svoje življenje in da lahko živim svoje sanje, toda praktično nihče mi ni povedal, kaj je treba najprej narediti, kje začeti in kako narediti prvi korak. Ne, vzamem nazaj, verjetno so mi, pa sem spregledala ali preslišala, ker še bila pripravljena (saj se vam je že kdaj zgodilo, da ste prebrali kakšno knjigo, ki vam je bila »za dol past«, potem pa ste jo priporočili prijateljici, ona pa ob njej ni bila niti najmanj navdušena…?).
No, tudi to, da moram spremeniti sebe, ne druge, so vsi poudarjali brez izjeme. Toda mislila sem – čeprav mi tega ni nihče izrecno rekel in zdaj se celo spomnim, da so mi to pravzaprav odsvetovali! –  da moram za »spremembo sebe«  prebrati enormne količine knjig, naštudirati 100 različnih programov, slišati 1000 različnih posnetkov  in videti 10.0000  različnih webinarjev. Po tamalem (in sami veste, dandanes je ponudba ne samo ogromna, ampak zastrašujoče brezmejna). Ne me vprašat, kdaj sem vse to počela ;)!  Iz  točke, ko sem že zelo uživala, da res znam ustvarjati lepe stvari, je sledilo neizogibno,  znašla sem se v  točki »overload«. Tipke za escape ali delete pa nikjer. Kaj naj zdaj naredim z vsemi temi sto milijoni informacij? Ali res mora biti tako težko?!

Vračam se na začetek. Ne samo na začetek današnje teme, ampak dobesedno. Vse, kar sem izvedela v ranem obdobju – na začetku-  je že zadostovalo za rešitev mojih težav.  Ampak to vem zdaj. Poglejmo, zakaj. Vsaka težava ima svoj vzrok. Lahko odpraviš vzrok, lahko pa samo zdraviš simptome. Kar pomeni, da vam za boljšo finančno situacijo ali za izboljšanje zdravja ali za boljšo organizacijo časa ali za zmanjšanje stresa ipd. ne bo samo po sebi zadostovalo, če preberete še eno knjigo, obiščete še en seminar ali predavanje, dokler ne boste začeli odpravljati vzrokov, ki so globoko v vas. Ne gre za to, da  stvari, ki se jih naučite ali, ki vas jih naučijo drugi ne bi delovale, ampak gre preprosto za to, da globoko v sebi vi ne verjamete, da bodo delovale  za vas. In vse dokler je tako, vam nobena nova ideja, ki jo boste dobili ali slišali, ne bo koristila. Koristila vam bo točno takrat in nič prej, ampak kvečjemu kasneje, ko bo zamajala vaše prepričanje in ko boste na njo pripravljeni. Zato, na žalost vseh tistih, ki hrepenite po hitrih rešitvah;  sori, ni hitrih rešitev, tabletk, obližev, čajev, sestavljank za vaše težave. Nihče in nič od tega vas ne bo odrešilo vašega trpljenja in rešilo vaših težav (oz. se bodo kmalu spet pojavile v novi obliki).  Glavni razlog, da se soočate z določenimi problemi in da jih ne morete izboljšati (t.j., da pri vas »ne delujejo«) je  – slaba samopodoba.  In ta se je v vas izoblikovala nekje do 5. ali 6. leta starosti, torej sami na to niste imeli velikega vpliva (vaši starši pa, zato pomislite, kako sami programirate svoje otroke…). Naša samopodoba ima namreč največji vpliv na naš uspeh ali neuspeh. In največjo vlogo. Dobra novica je, da jo vedno lahko »reprogramiramo«, toda to zahteva trdo in vztrajno delo. Tudi vaša samopodoba se ni oblikovala čez noč, temveč z vztrajnim in nenehnim ponavljanjem določenih vzorcev, dejanj in besed. Zato boste za rešitev vaših trenutnih težav – za izboljšanje vaše trenutne situacije morali izboljšati vašo samopodobo in odstraniti določena negativna prepričanja in negativno razmišljanje, ki vas ovirajo pri napredovanju. Vse ima svojo ceno, cena za to je disciplina in ponavljanje. Delati boste morali točno tisto, česar zdajle ne marate delati.  Brez tega žal ne morete pričakovati rezultatov. Proces z vztrajno vajo (vsaj 21 dni  zaporednega vsakodnevnega! ponavljanja je potrebno, da se vzpostavi nova navada) vam bo zagotovo prinesel rezultate. In rezultati odtehtajo ves vloženi trud in še veliko več.
Za konec pa še en srčen nasvet: LET IT GO! Ali po domače – prepustite se toku in nehajte veslati proti njemu!

P.s. Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli. Trkajte in se vam bo odprlo!

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.