Test treh filtrov za boljšo komunikacijo

V antični Grčiji je Sokrat slovel kot ugleden modrec. Nekega dne je veliki filozof srečal znanca in ta mu je rekel:“ Ali veš, kaj sem ravnokar slišal o tvojem prijatelju?“

“Počakaj trenutek”, je odgovoril Sokrat. “Preden mi začneš govoriti o mojem prijatelju bi bilo morda dobro, da nekoliko razmisliš in prečistiš, kar si mi želel povedati. Naredila bova “test treh filtrov”. Prvi filter je Resnica. Ali si se absolutno prepričal, da je to, kar mi imaš povedati, res?”

“Niti ne”, mu je odgovoril znanec, “pravzaprav sem ravnokar slišal o tem in …”

“Dobro”, je rekel Sokrat. “Torej ne veš ali je to res ali ne. Poskusiva potem z drugim filtrom, filtrom Dobrote. Mi želiš povedati o mojem prijatelju karkoli dobrega?”

“Hm, ne ravno…”

 “Torej”, je nadaljeval Sokrat. “Želiš mi povedati nekaj slabega o mojem prijatelju, toda nisi prepričan ali je to sploh res. Veš, še vedno lahko opraviš ta test, ker nama ostane samo še en filter – filter Uporabnosti. Je to, kar mi imaš povedati, uporabno zame?”

“Ne, niti ne.”

“Potem pa”, je zaključil Sokrat, “če to, kar mi imaš namen povedati ne drži, ni dobro, niti uporabno zame, zakaj bi mi potem to sploh povedal?”

To zgodbo neznanega avtorja je možno najti  na spletu in tako kot druge so večinoma prepuščene ljudem v razmislek (ali pa še to ne). Osebno se mi zdi ta zgodba odlična in zelo moralna in želim si, da bi jo kot tako videli tudi vi. Pa poglejmo, kaj pomeni filtriranje v vsakodnevni komunikaciji:

  1. Resnica:  globoko v nas je zakoreninjena potreba, da ugajamo drugim in včasih si tudi izmišljamo raznorazne drobne laži  z namenom, da ne bi prizadeli ljudi, ki jih imamo radi. Toda eno je namenoma prikriti dejstva, spet nekaj drugega pa si jih preprosto izmisliti. Prepričaj se, da je vse, kar govoriš res. Obstaja namreč velika razlika med resnico in tem, kaj je res za nas. To, kar čutimo mi, ne čutijo vsi, zato je moja resnica lahko precej drugačna od resnice drugih ljudi. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje, toda na podlagi svojih lastnih občutkov in ne na podlagi občutkov nekoga drugega. Naj ti bo pri tem v vodilo tudi zlato pravilo: ne grajaj, ne obsojaj, ne obrekuj. Še posebej ne govori grdo o poznanih ljudeh. S tem ne moreš obogatiti življenja drugih ljudi, nasprotno, izgubil boš njihovo spoštovanje in svojo integriteto.
  2. Pozitivna komunikacija je osnova vsakega dobrega odnosa. Ne glede  na ves tehnološki napredek od Sokrata dalje, to pravilo velja še danes.  V vsakem odnosu se želimo počutiti pomembne  in cenjene. Če ljudem tega občutka ne damo, pač pa jih nasprotno celo dajemo v nič, smo zagotovo na “dobri” poti do zagrenjenih odnosov. Nikjer v življenju ne velja bolj kot na področju odnosov naravni zakon “kar seješ to žanješ”. Če želite, da vas bodo drugi imeli radi in vas sprejemali, poskrbite, da se bodo drugi ob vas počutili pomembnejše ob vas. Zagotovite jim spodbudo in podporo, ki jo potrebujejo in večno vam bodo hvaležni.
  3. Nikogar v resnici ne zanima, kaj je dobro za vas, pač pa le, kaj je dobro zanj. To je najbolj kruta resnica, kar jih je  in zaradi tega je največ razočaranj v naših odnosih. To se namreč sliši nekoliko sebično, vendar pa je to temelj vseh odnosov.  Ne verjamete? Spomnite se za trenutek kakšnega razgovora, ki ste ga imeli  npr. z nekim  zastopnikom; zagotovo niste razmišljali o tem, da boste čim prej z njim sklenili zavarovanje,  pač pa ste se večino časa spraševali le, ali je to dobro (uporabno) za vas… :). In zagotovo se rajši pogovarjate z nekom, kjer lahko veliko govorite o sebi, ne marate pa razgovorov, kjer drugi ves čas govorijo samo o sebi?
    Če se torej želite izogniti razočaranju, čimprej sprejmite dejstvo, da ljudje vedno gledamo  najprej nase. Za dobre odnose torej poskrbite, da morate ljudem ugoditi in dati tisto, kar želijo oni in ne vi.

Sklepna misel: Sokratovo ključno vprašanje – “je to, kar mi imaš namen povedati res in ali je dobro ter uporabno zame (sicer mi raje ne govori – me ne zanima)?” –  je odličen temelj za uspešno komuniciranje  in dobre odnose. Vsi imamo vpliv na določen krog ljudi. Vprašanje je le, kakšen je naš vpliv:  pozitiven ali pretežno negativen?  Sokrat bi si verjetno želel, da bi imel možnost pozitivnega vpliva na še več ljudi, mi danes imamo z internetom to srečo. Že samo bežen sprehod po socialnih omrežjih potrdi, da je naša potreba po pomembnosti res izrazita. Kaj imamo iskrenega in dobrega povedati/napisati, da bi lahko zanimalo druge in da jim lahko polepša dan? Ali, če vprašam drugače, kaj je resničnega, dobrega  in uporabnega v  negativnih komentarjih, ki se skrivajo za osebo z izmišljenim imenom? Zig Ziglar na to vprašanje odgovarja najboljše: Če ne boste segli navzdol in pomagali vstati tistim, ki so manj srečni od vas, bo prišel dan, ko vas bodo ne glede na vaš položaj, tisti manj srečni dosegli in povlekli sabo navzdol.”

Filtrirajmo za dobre odnose!

Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.