“Ukvarjam se s sabo.”

“Znanstveniki so razglasili enoto za narcisizem:  selfie na uro.”

Ko danes slišim koga reči, da že ‘dlje časa dela na sebi in osebnostno raste’, se mi že kar dozdeva, kam pes taco moli. Tečaji, srečanja, sproščanja, duhovnost, zdravo življenje, zdrava prehrana… doma pa družina čedalje bolj lačna. Fizično in čustveno.

Kakšna past je to in kakšna škoda se dela, odkar smo ljudje uradno ‘dobili dovoljenje’, naj se imamo končno bolj radi in se začnemo ukvarjati s sabo in se nehamo obremenjevati z drugimi! (hm, nekje odkar se je pojavila knjiga Skrivnost…).

Prišli smo celo tako daleč v ukvarjanju s sabo, da je selfie postal norma. Kjer koli in kadar koli že. Pokaži vendar ljudem, kako se imaš rad!

“Ves čas sem živela za druge. So mi rekli, da si moram vzeti čas zase in se končno začeti ukvarjati s sabo. In to sem naredila!”

In res. Vsak dan si vzame veliko časa samo zase in začelo ji je dol viseti, kaj si drugi mislijo in kako se njeni najbližji zaradi tega počutijo…

Kako izgleda tipično ukvarjanje s samim sabo odlično ponazarja tale zgodbica:

Mož gleda prenos tekme na TV, žena pa ga poskuša zaplesti v pogovor:

Žena: “Dragi, vodovodarju ni uspelo popraviti luknje v grelcu za vodo.”

Mož: “Aha.”

Žena: “Zato je počila pipa in je zalilo vso klet.”

Mož: “Utihni. Vsak čas bo konec tekme in manjka nam še en sam zadetek.”

Žena: “Ker se je pri tem zmočilo nekaj žic, je elektrika skoraj ubila Fifija.”

Mož: “O, ne! Njihovega moža nihče ne pokriva! Goool!”

Žena: “Veterinar pravi, da si bo v enem tednu opomogel.”

Mož: “Lačen sem. A mi lahko daš nekaj za jesti?”

Žena: “Potem je pa vodovodar končno prišel in povedal, da je vesel, ker je najina pipa počila, saj si bo zdaj lahko privoščil  dopust.”

Mož: “A me ti sploh poslušaš? Rekel sem, da sem lačen!”

Žena: “In veš, dragi, zapuščam te. Z vodovodarjem letiva jutri zjutraj v Acapulco.”

Mož: “A bi že prosim nehala težiti in mi pripravila večerjo? Zakaj me v teh hiši nihče ne posluša?!”
(iz knjige Postanite vplivna osebnost, John C. Maxwell in Jim Dornan)

Če se ukvarjaš sam s sabo, pomeni, da imaš rad le sebe in potem drugih nisi sposoben slišati in prepoznati njihovih potreb. To ni niti zametek osebne rasti. To je egocentričnost.  In naj bo jasno – nisi se šele zdaj začel ukvarjati s sabo, že prej si se ves čas ukvarjal le s sabo, s svojimi problemi, s svojimi občutki, le da zdaj to počneš na ‘drugačen način’. In če te k temu spodbuja še družba…

Stopiti iz okvirja ukvarjanja s samim sabo, kar počnemo že vse življenje, in videti, slišati, začutiti druge ljudi, še posebej, ko smo v stiski, je trenutek, ko se začne osebna rast. Ko se zavedaš, da nisi tak kot drugi in da ima vsak od nas nekaj, kar lahko ‘damo’ drug drugemu. Ko odkriješ svojo pravo vrednost in z njo bogatiš življenja drugih ljudi.

Osebno boš zrastel, ko se ne boš več ukvarjal samo s sabo, pač pa, ko se boš ukvarjal z drugimi –  ne, s tem, ko jih posnemaš, ampak ko se boš razlikoval – ko boš pozitivno vplival na ljudi v tvojem življenju. Ko jim daš, kar potrebujejo. S tem boš največ naredil tudi zase. S tem boš izboljšal svoje življenje.

Za tvoj napredek,
Saša

P.s. pa saj ni treba še dodatno pojasnjevati, kaj so in bodo v naši družbi povzročili selfiji? Žal ne samo mladi so postali že prav obsedeni sami s sabo in delajo selfije ob krstah na pogrebih, z brezdomci na ulici, da o slikanju med vožnjo niti ne govorimo… Aja, pa seveda, da ‘pokažejo’, kakšni so brez mejkapa. Ker brez tega vedenja ne morem živeti? Pa dajmo, ljudje no, a nam je ostalo še kaj zdrave pameti?

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.