10 Alkimistovih zapovedi

 Alkimija (arabsko al-kimia – umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najviÅ¡jo modrost in nesmrtnost. (vir Wikipedia)

alkimistSvoj prejÅ¡nji zapis sem končala z obljubo, da podelim z vami nekaj najpomembnejÅ¡ih sporočil iz kultne knjige Alkimist (Paulo Coelho), ki je že dolga leta svetovna uspeÅ¡nica, čeprav obenem Å¡e vedno zbuja tudi ogromno pomislekov, da je “pravljica”, “preveč otročja”, “preveč preprosta”… Vsake oči imajo svojega malarja, tudi meni sprva ni bila najbolj vÅ¡eč; morda gre pripisati letom, ki so se zgodila vmes, da danes vsaj razumem, kdo naj bi bil alkimist… ;-).  Kakorkoli že, knjiga je nekaj posebnega, in zato ji tukaj namenjam posebno mesto.

Ne bom govorila o vsebini knjige in o sami zgodbi, ker ni toliko pomembna, kot tisto, kar je Coelho že s samim naslovom želel poudariti; alkimija in z njo Alkimist je v bistvu sinonim človeka, ki osebno raste. Za vas sem izbrala 10 ključnih citatov iz knjige, ki po mojem skromnem mnenju (in prosim, vsakomur dopuščam tudi drugačno mnenje), najbolje opisujejo celotno filozofijo knjige oz. smisel življenja samega.

1. “… kdorkoli  že si, karkoli počneÅ¡,  tisto, kar si zares želiÅ¡, se je porodilo v duÅ¡i stvarstva.  Ta tvoja želja je tvoja Osebna legenda, tvoje poslanstvo na tem svetu.”

2. “Navajen sem na svoje življenje… Ničesar nočem spremeniti, ker ne vem, kako naj bi lahko sploh karkoli spremenil. Ti pa si zame blagoslov. In vsak blagoslov, ki ga ne sprejmemo, se slejkoprej spremeni v prekletstvo. Od življenja ne pričakujem ničesar več. Ti pa me siliÅ¡ spoznavati bogastva in daljna obzorja, ki jih doslej Å¡e nisem videl. Zdaj, ko jih poznam in ko sem spoznal tudi neskončne možnosti, ki se mi ponujajo, se bom počutil obupneje kot kadarkoli prej, ker vem, da bi lahko imel vse. Vendar tega nočem.”

3. “Zelo nas je strah, da izgubimo to, kar imamo, naj gre za naÅ¡a življenja ali naÅ¡o lastnino. Strah izgine Å¡ele takrat, ko spoznamo, da je tako naÅ¡o zgodbo, kakor zgodbo sveta napisala ista Roka.”

4. “Alkimisti so leta  in leta tičali v laboratorijih in brez prestanka strmeli v ogenj, ki čisti kovine. Toliko časa so strmeli v ogenj, da so iz njihovih glav počasi izparevale vse ničevosti tega sveta. In tako so nekega dne ugotovili, da so v želji, da bi očistili kovine, očistili sami sebe.”

5. “Spoznal sem prave alkimiste. Zaprli so se v laboratorije, zapahnili za seboj vrata in v sebi iskali popolnost zlata. Odkrili so kamen modrosti. Spoznali so, da se vse stvari razvijajo, kadar se razvija ena sama.
So tudi drugi, ki so kamen modrosti odkrili po naključju. Verjetno so imeli dar, duše pa budnejše od drugih. A ti ne štejejo, ker so redki.
Nekateri pa so iskali le zlato. Ti niso nikoli odkrili skrivnosti. Pozabili so, da imajo tudi svinec, baker in železo svojo Osebno legendo, ki ga morajo izpolniti. Kdor poseže v osebno poslanstvo drugega, ne bo nikoli uresničil svojega.”

6. “ÄŒe bi bil v alkimističnem laboratoriju, bi bil prav zdaj pravi čas, da se začneÅ¡ učiti, katera pot te vodi po poti Osebne legende -  to narediÅ¡ tako, da prisluhneÅ¡ svojemu srcu. Tvoje srce pozna vse stvari, kajti iz DuÅ¡e sveta je priÅ¡lo in nekeka dne se bo vanjo vrnilo.”

7. “Vsak človek ima svoj zaklad, ki čaka nanj”,  mu je reklo srce.  “Srca skoraj ne govorimo več o zakladih, kajti ljudje ne marajo zanje. Le Å¡e otrokom o njih pripovedujemo.  Nato pa jih prepustimo življenju, naj vsakega napoti proti njegovi usodi. Toda na žalost gre le malokdo po poti, ki je zanj pripravljena, po poti Osebne legende, po poti sreče. Mislijo, da je svet grozeča nevarnost – in zato resnično postaja grozeča nevarnost. Srca govorimo z zmeraj tiÅ¡jim glasom, a nikdar ne umolknemo. Naposled si le želimo, da ljudje ne bi sliÅ¡ali naÅ¡ih besed; nočemo, da bi trpeli, ker nam niso sledili.”

8. “Nikar se ne predajaj obupu. Lahko se ti zgodi, da se ne boÅ¡ mogel pogovarjati s srcem… Kdor živi svojo Osebno legendo, zna vse, kar mora. Samo ena stvar mu lahko prepreči, da se sanje  ne izpolnijo: strah pred neuspehom. .. ÄŒe ne znaÅ¡, se boÅ¡ moral naučiti in če se ne moreÅ¡, boÅ¡ umrl ko boÅ¡ živel svoje poslanstvo. To je Å¡e zmeraj bolje, kot da bi umrl tako kot milijoni ljudi, ki sploh ne vedo, da osebna legenda sploh obstaja.”

9. “To, kar Å¡e moraÅ¡ izvedeti, je tole: tik preden uresničiÅ¡ svoje sanje, se bo DuÅ¡a sveta odločila, da preizkusi vse, česar si se na poti naučil. Tega ne bo storila zato, ker bi bila hudobna, temveč zato, da boÅ¡ skupaj s sanjami spoznal tudi nauke, ki si se jih naučil na poti k sanjam. V teh trenutkih večina odneha. Ali kot bi rekli v govorici puščave, ‘da umrejo od žeje ravno, ko se na obzorju pojavijo datljeve palme’. Iskanje se zmeraj začne z začetniÅ¡ko srečo in konča s težko preizkuÅ¡njo iskalca.”

10. “Zato obstaja alkimija. Da vsakdo išče svoj zaklad in ga najde in da si potem želi postati Å¡e boljÅ¡i, kot je bil v prejÅ¡njem življenju. Svinec bo igral svojo vlogo, dokler ga svet ne bo več potreboval. Å ele tedaj se bo spremenil v zlato.  To delajo Alkimisti. Alkimisti dokazujejo, da se vse okrog nas izboljÅ¡uje, če se izboljÅ¡ujemo sami.”

Sklepna misel: primerjava z delom alkimistov, ki s čiščenjem spreminjajo kovino,  je ključna za razumevanje osebne rasti ljudi, ki “čistijo” svojo duÅ¡o s tem, da sledijo svojemu poslanstvu. Tako kot zna alkimist s čiščenjem svinec spremeniti v zlato, lahko človek očisti sebe, če se osredotoči na uresničevanje svojega poslanstva – da živi in dela to, kar ga najbolj veseli in osrečuje. Ta proces človeka utrdi, očisti, spremeni…
Ne gre samo zato, da stremimo k cilju in “iskanju zaklada”, pač pa tudi, da se učimo iz svojih dejanj.  Kadar se preveč osredotočimo na “zlato”, proces alkimije ne bo uspešen, kajti čiščenje/rast je tisto, kar nas pripelje do cilja.

ÄŒe ste knjigo že prebrali, potem so vam zgornji citati lahko v spodbudo ali neke vrste opomnik. In če je Å¡e niste, vas vsekakor spodbujam, da jo vzamete v roke (tako kot tudi vse druge Coelhove knjige) in mi sporočite, kakÅ¡en vtis je naredila na vas…

Z ljubeznijo,
Saša