10 najpogostejših napak, ki uničujejo tvoj(e) odnos(e)

Enako kot na drugih področjih, gre še posebej v partnerskem odnosu enkrat gor, drugič dol. In enako kot na drugih področjih, se tudi v odnosih še najbolj pokaže, da je lepo biti v odnosu, ko ta cveti in da bi najrajši stisnil rep med noge, ko »zagusti«. Ampak  šele takrat ko ni vse cvetoče, se pravzaprav pokaže, koliko še »manjka« obema, da lahko uspešno prebrodita krizne čase, če sploh.

Ogromno je člankov, knjig, nasvetov na temo, česa vse ne smemo delati ali kaj vse bi morali delati za dober partnerski odnos in veliko tega je zelo uporabnega (npr. vzeti si čas drug za drugega, pohvale, pogovor, presenečenja, več nežnosti, spontanosti ipd.). Dobro no, tudi iz lastne izkušnje vem, da vsi  ti nasveti najbolj »pijejo vodo« takrat, kadar doma vse štima. Takrat sem z lahkoto bolj ljubeča, prijazna, dovzetna, potrpežljiva in pohvalim moža, kadar je pospravil posodo iz ali v  pomivalca… (a ne, ko da je to kaj takega, kaj vse moram jaz narediti, pa me nihče ne pohvali ;-)).

Znano, kajne?  Pravi izziv, kako rešiti zvezo,  torej postane, ko sta si s partnerjem zelo oddaljena, ko že zelo malo komunicirata, ko je vse, kar si še povesta en sam očitek, kljubovanje in zamera. Kajti težko, skoraj nemogoče je biti obziren in pozoren in potrpežljiv in planirati romantičen večer v dvoje, ko si prizadet, ko je vse na tebi, ko težko sploh prenašaš partnerjevo prisotnost ob sebi… ko veš, da je vajin odnos tik na tem, da se sesuje kot hišica iz kart. In ko niti nisi povsem prepričan, ali si sploh želiš rešiti zvezo…

Dobro je še posebej v teh težkih trenutkih vedeti, da ni odnosov (družine) brez prepirov. Odnosi brez prepirov ne obstajajo. Pa vendar kljub prepirom nekateri odnosi preživijo, spet drugi pa ne. Kajti ne uničuje odnosov to, da se prepiramo, pač pa, kako se prepiramo in tukaj naredimo v zvezi največ napak, največ škode.

Poglejmo najprej 4 najpogostejše napake, s katerimi uničujemo odnos:

1. Prekomerne reakcije – vpitje, kričanje, dretje, klofute, praktično popolna izguba nadzora.
2. Izogibanje – bežanje od konflikta.
3. Nespoštovanje – kritika, prezir, zmerjanje, poniževanje, kletvice, obkladanje z imeni, načini, s katerimi povsem pohodiš človeka.
4. Imeti prav – protinapad,  oporekanje, tekmovanje, dokazovanje, partner ne glede na okoliščine nikoli nima prav, nikoli ne naredi ničesar prav.

Običajno se v konfliktih vsak od nas odzove na enega od zgornjih načinov, kar je v večji meri odvisno tudi od tipa osebnosti. Obstajajo pa še druge škodljive napake, ki jih delamo:

5. Ne vzamemo si časa, da bi se nekoliko »skulirali« in pomirili (dejansko pomaga že če se samo za nekaj trenutkov umaknete, predihate  in nato vrnete do partnerja)

6. Obtoževanje za pretekle napake (ali lahko pomaga, če v konflikt, ki poteka trenutno vpletete še nekaj iz daljne preteklosti? Še posebej ni v redu, če se stalno ponavljajo eni in isti očitki, sploh če je partner že pozabil nanje oz. menil, da je to že preteklost. Obtoževanje privede do še večje zagrenjenosti).

7. Obračanje krivde na partnerja (če ti partner zaupa in pove nekaj, kar ga je zmotilo oziroma ga frustrira, potem ni primerno, da ga takoj napadeš in obsodiš za nekaj, kar moti tebe. Nič ni bolj groznega od tega, ko je jasno kot beli dan, da je partner naredil napako, mu poveš, da te je to prizadelo, potem pa vso krivdo zvali nate in imaš občutek, da si vedno ti vsega kriv! Bodi človek in pokončno prenesi to, kar se ti očita, ne menjaj teme in ne poskušaj omalovaževati partnerja, če tokrat res ni naredil nič narobe!)

8. Podcenjevanje partnerjevih potreb in občutkov (nikoli ne moreš vedeti, kako se partner počuti, če se vsaj ne potrudiš vživeti v njegovo kožo – kaj in zakaj ga je tako prizadelo in kako bi se počutil ti, če bi ti partner naredil isto. To lahko narediš tako, da ga poslušaš, mu ne skačeš v besedo, ga ne prekinjaš. Ne pojasnjuj mu ali opravičuj svojih dejanj, pač pa ga preprosto vprašaj: »Kaj zdajle potrebuješ?«. To vprašanje lahko razoroži tudi najbolj jezno osebo.)

9. Igramo igro zamere (za vse krivimo partnerja, se smilimo sami sebi, kuhamo zamero ali ga celo dolgoročno kaznujemo – veliko žensk to naredi tako, da partnerju odreka spolne odnose . V odnosu sta vedno oba in oba morata prevzeti svoj delež odgovornosti za napake, le to je podlaga za dober odnos. Zamere ga uničujejo.)

10. O prepiru govorimo tretji osebi – mami, prijateljici, sosedi… (Nič ni narobe, če imaš dobro prijateljico/prijatelja, s katerim se lahko o vsem pogovoriš. Toda ne razlagaj tega vsem po vrsti in še posebej, če to razlagaš osebi nasprotnega spola ne izpostavljaj tega partnerju –, ker mu s tem daješ občutek, da zate ni pomemben!)

Torej, če je vajin ali pa katerikoli tvoj odnos, v krizi in če se še posebej veliko prepirata in »si gresta na živce«, potem te bo najbrž razmišljanje o tem, da bi morala preživeti več časa z njim v tej točki samo še dodatno frustriralo. Začeti je treba tam, kjer se pač najbolj kadi in je potrebno ukrepati, korak za korakom.  Najprej se osredotoči na to, kako se prepirata, kako se odzivata, predvsem pa se osredotoči na svoje (uničujoče) reakcije v konfliktih in razmisliti o tem, da ubereš drugačno strategijo;  tako, ki ne bo neposredno škodovala partnerju in vama obema, predvsem pa tako, ki bo partnerju spet dala občutek, da ne gre samo zate, pač pa mu bo dala vedeti, da ti je pomembnejši kot dokazovanje, da imaš prav in on/ona narobe. Saj si tudi ti to želiš od partnerja, kajne? Torej bodi najprej ti ta sprememba, ki jo želiš videti.

Saša

P.s. najbrž ni odveč dodati, da te napake delamo tudi v drugih odnosih in da vedno lahko naredimo drugače