“Ko otrok pride v puberteto,  nas potrebuje morda Å¡e celo bolj. Puberteta ne pomeni, da popustimo. Pomeni, da se trdno držimo med zelo divjo vožnjo.” (Ron Taffel)
V danaÅ¡njem hitrem naÄinu življenja se nam pogosto odnosi zdijo samoumevni.  Pozabimo na to, da bi vpraÅ¡ali ljudi okrog nas, kako se poÄutijo, Å¡e posebej otroke. In zdi se, da starejÅ¡i kot so, manj te potrebujejo in ob vsem “džumbusu” paÄ toliko bolj uživamo v tistih redkih mirnih trenutkih, kdo bi nam lahko zameril? (ah, kako blažen je obÄutek, ko otroci nekoliko zrastejo in si spet lahko sam na straniÅ¡Äu ;-);  ali pa ko ti v soboto zjutraj ni veÄ treba vstati, ker znajo sami prižgati TV, ali pa ko…)
Takih trenutkov je Äedalje veÄ. Na sreÄo. Ali pa tudi ne, kajti zlasti najstniki uidejo “radarju”, ker so že precej samostojni in pogosto želijo biti sami. Zato se mnogim starÅ¡em “nenadoma†zgodi, da se njihovi najstniki umaknejo v povsem svoj svet, kamor pa starÅ¡i nimajo veÄ vstopa. Razbijajo si glavo z vpraÅ¡anji, “kako naj se mu spet približam”, “zakaj ne razume, da vse, kar poÄnem, poÄnem v njegovo dobro”, “zakaj je tako nehvaležen/na”…
Sledi kruto spoznanje: zelo pomembno je, da si starÅ¡i zapomnimo, da moramo ves Äas ostati povezani s svojimi otroki, tudi z najstniki. Seveda jim je treba dovoliti umik v zasebnost, ker to vsi potrebujemo. Treba pa je tudi znati izkoristiti tiste redke trenutke, ko se jim lahko približamo – ampak ne, da jim takrat spet natrosimo kozjih molitvic na temo “zakaj nisi tega naredil”, “zakaj se nisi uÄil”, “zakaj še nisi pospravil sobe”, “naredi domaÄo nalogo”, “pospravi za sabo”, “en teden ne bo raÄunalnika” (ne nujno v tem vrstnem redu)! Vem, vÄasih paÄ poÄi živec. Ampak ne zaleže, ker vaÅ¡ otrok želi sliÅ¡ati vse kaj drugega kot to. Namesto tega jim dajte vedeti, da jih imate radi. Zato, ker to vsi potrebujemo, ne glede na starost.
Vem, boste rekli znanstvena fantastika, kar se najstnikov tiÄe,  ampak vaÅ¡ najstnik ni vesoljec. Resda je zadnje Äase morda totalno telesno asimetriÄen, mozoljast, nejevoljen  in precej ga “meÄe”, toda ni mutiral - še vedno je zelo ÄloveÅ¡ki. In kot Älovek, Å¡e vedno, morda celo Å¡e bolj, potrebuje vaÅ¡o ljubezen – zagotovilo, da ga imate kljub njegovim izpadom in Äudnemu izgledu enako radi kot takrat, ko je bil najbolj ljubko dete daleÄ naokrog. Pa saj v resnici je za vas še vedno najbolj ljubko bitje. Torej mu to povejte. Kajti to ga bo pomirilo in umestilo…
Prilagam 20 naÄinov, kako se spet približati najstniku (oz. kako ohranjati stik z otrokom), izberite enega, ki vam bo Å¡el najlažje od ust/rok in ga preizkusite že nocoj.
Izrazite svojo ljubezen in mu/ji recite:
1. Rad/-a te imam.
2. Ponosen/-na sem nate.
3. PresreÄen/-a sem, da te imam v svojem življenju.
4. Zame si najlepši/a, zame si nekaj posebnega.
5. Ti si moje najveÄje bogastvo.
6. Moje življenje je lepše zaradi tebe.
7. Zelo te cenim in spoštujem.
8. Pomemben/-na si mi.
9. Zelo sem hvaležen/-na, ker te imam.
10. Edinstven/-a si.
Ali pa naredite nekaj zanj/zanjo:
11. Stisnite ga/jo k sebi in ga/jo poljubite (ampak ne pred sovrstniki!)
12. Pogovarjajte se z njim/njo in ga/jo poslušajte.
13. Pojdite prej iz službe in preživita skupaj (sama!) celo popoldne
14. Pošljite mu/ji mail, sms, pesem (pa ne objavite je na FB, prosim!)
15. Pohvalite ga/jo za opravljeno delo.
16. Pripravite mu/ji najljubši prigrizek ali jed.
17. Presenetite ga/jo z njegovo/njeno najljubšo sladkarijo, ki jo položite na blazino v postelji.
18. Če se ukvarja s kakšnim športom, pojdite z njim/njo na trening ali pa ga/jo spodbujajte na tekmi.
19. Presenetite ga/ jo z neÄim, kar si je že dolgo želel/-a.
20. Preden zveÄer zaspi, mu/ji namenite nekaj minutk in mu/ji zaželite lahko noÄ!
Kot vidite, je precej možnosti, da se osredotoÄite in izpostavite otrokove dobre plati. Zamižite vsaj za en dan, stisnite zobe in ga ne kritizirajte. Prosim. VaÅ¡ otrok je. KakrÅ¡enkoli že je. Potrebuje vas. Uživajte z njim, kajti Å¡e prehitro odrastejo (in vem, da to že dobro veste ;-)).
Vredno je vašega truda, navijam za vas!
Saša
(vir About.com)
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.