3. ovira do uspeha: Življenje ni cvetoče polje

Včasih imam  občutek, da je na svetu že več norcev, kot normalnih ljudi. Včasih se mi zdi, da se z nikomer več ne da normalno pogovarjati in da hoče vsak imeti svoj prav.  Včasih rajši zapeljem v rdečo, ker me je strah, da mi tista mula za mano ne bo pokazala samo sredinca, ampak še kaj drugega… (a ni bilo to včasih v moški  domeni?!). Oh, oprostite, gospa,  sem mar jaz kriva, da se vam mudi in da je  ravno pri meni zmanjkalo traku v blagajni?! Ali ima sploh še kdo kanček potrpljenja?! Svet je res ponorel. Ali pa sem že znorela jaz … 

Za nekatere nor, za druge lep. Za nekatere  krivičen, za druge pravičen. Za nekatere žalosten, za druge vesel. Za nekatere reven, za druge bogat. Za vas je kozarec na pol zvrhan, zame na pol prazen, če sklepate na zgornje doživljanje… Svet je, kakršen je, zato, ker ga takšnega vidimo. Tak je, kakršnega smo si ustvarili. Ne, dolgčas nam pa res ni. Dandanes človek  zlahka dobi občutek, da je v tej naši mali podalpski deželi (nič ne skrbite, ne samo pri nas), čedalje  več takih, ki so že močno izpraznili svoj kozarec upanja in se ga enostavno ne upajo več napolniti. Slepo verjamejo, da je življenje krivično do njih in niti niso presenečeni, ko se jim kopica krivičnih situacij kasneje tudi res zgodi. Saj ne rečem, da si jih zaslužijo, nihče si jih ne zasluži, ampak življenje vam bo zaradi svojih neizbežnih naravnih zakonitosti dalo to, kar pričakujete, tako kot deluje sila gravitacije, pa o njej nikoli ne dvomimo ;).  Življenje je samo odsev naših lastnih prepričanj in razmišljanj. Če torej mislite, da ste rojeni pod nesrečno zvezdo, da življenje ni z rožicami posuto, da vedno izgubite, da se vam godi krivica, da nimate dovolj denarja, živite v strahu in ste preobremenjeni od skrbi, potem se res zdi, da vaše življenje obvladuje vas in ne obratno. Če mislite in verjamete, da je vaš šef v osnovi nesposoben in krivičen in da vas bo že navsezgodaj brez potrebe nadrl, ste ga takega tudi ustvarili (test: za spremembo si predstavljajte in poskusite verjeti,  da vas bo jutri pričakal-a ves dobre volje in nasmejan-a in vas bo pohvalil za  dobro opravljeno delo. Začudeni boste, da res ne bo več tako zoprn-a :)).  Dragi bralec, resnica je  tako enostavna, da jo z lahkoto spregledamo; ni pomembno, kaj se nam dogaja, pomembno je, kako odreagiramo na to, kar se nam dogaja. V vsaki situaciji se sami odločamo, kako se bomo nanjo odzvali in kako se bomo zaradi nje počutili. Se bomo prepustili malodušju, jezi, preteklosti ali bomo ohranili mirne živce in iskali možne rešitve za izhod iz krize? Koliko je torej življenje krivično zame ali za vas, je odvisno samo do tega, s katerega stališča gledamo, kakšen odnos do sveta in do ljudi imamo, kaj vsak izmed nas verjame, da mu bo življenje dalo. Neizpodbitno dejstvo je, da negativno razmišljanje onemogoča uspeh, je zelo nalezljivo (se sprašujete zakaj okrog vas vsi nergajo?), zamegli naše odločitve, zmanjšuje upanje v prihodnost. Negativno razmišljanje definitivno prepreči v življenju uživati. Če ne verjamete, mi pokažite samo enega človeka, ki bi bil stalno negativno naravnan in trajno uspešen!  No, vidite. Vendar želim, da smo si na jasnem tudi glede tako famoznega pozitivnega razmišljanja: vsi vaši problemi se še ne bodo rešili s tem, da boste v vsaki stresni situaciji porinili glavo v pesek in si zaželeli, da se vaš šef neha dreti na vas. Še posebej vam ne priporočam, da bi mu v tako napetem trenutku njegove pomembnosti predlagali »don’t worry be happy«:). Resno, pozitivno razmišljanje je odnos  in ne odziv na vaše življenjske situacije. In zato je nekdo, ki z navidezno pozitivnostjo želi zakriti svojo trenutno jezo, strah, razočaranje, za moje pojme približno enako »neuravnovešen« kot tisti, ki je stalno negativen. Resnično življenje je splet vseh občutkov, dobrih in slabih, pozitivnih kot negativnih in s tem ni nič narobe. Toda ne glede na to, v kako težki situaciji se nahajate, imate vedno možnost izbire, kako se boste v dani situaciji počutili, kako odzvali. Imejte v mislih, da z negativnim pristopom ni možno premagati stresa in problemov, kot tudi se ni možno spopadati z večnimi neuspehi, če nanje gledate na probleme, namesto na izzive. Če iščete okrog sebe napake, boste napake našli, če mislimo, da so ljudje v osnovi okrog nas zateženi in nesposobni, bodo prav taki tudi bili. Ne pričakujte, da se bodo spremenili drugi, spremeniti morate sebe, svoj odnos do sveta. To pa nima nobene zveze s tem, kdo ste, kaj ste, v kakšni situaciji ste in kakšna je vaša izobrazba. Gre samo za to, da kar sejete, to žanjete. S čimer ste hranili svoje misli, temu primeren je vaš pridelek. Preveč plevela, ki je zadušil pozitivne misli? Nič zato, kadarkoli ga lahko populite in nov prostor namenite novim semenom, uspešnejšim, pozitivnejšim mislim. Ah kaj, lahko na novo zasadite kar cel vrtiček! Treba pa ga je stalno negovati, zalivati, ljudem pokazati, da niste brezbrižni do njih, zbuditi v njih najboljše, puliti plevel, izogibati se dlakocepstvu, kritiziranju in negativnemu razpoloženju, da bo lahko vaš vrt postal veliko cvetoče polje.  Imam še en test za vas: poskusite vsaj en dan razmišljati in pogovarjati se z drugimi o stvareh, ki vas zanimajo, zavestno odklonite vse negativne razgovore, ne pridružite se obrekovanjem, obsojanju,  izognite se jezi in slabi volji, namesto “ne morem” pomislite “seveda lahko”.  Težka, ampak tako se boste vsaj nehali splepiti in vam bo veliko bolj jasno, kje ste z vašim odnosom in koliko je treba še narediti, če ga hočete spremeniti.

P.S.  Se mi samo zdi ali je zadnje čase svet okrog mene res bolj umirjen? Se mi samo zdi ali pa se res vsi nasmehnejo in mi odzdravijo nazaj in ne gledajo v tla? Kdo bi si mislil; mula v avtu za mano je v bistvu luštna bejba in nič več živčno ne poskakuje v avtu in ne izteguje sredincev. Gospa v vrsti na blagajni pa me nekoliko spominja na mojo staro mamo in oči ji hvaležno zalesketajo, ko jo vljudno ogovorim, da žal tehnika tudi kdaj zataji. Ona pa odvrne,  da je bilo v njenih časih brez nje življenje lepše… Že mogoče, ampak zame je  pa vsekakor lepše zdaj …

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.