4 osebe, ki jim morate odpustiti

Še ena od izkušenj, ki jih pridobivam s svetovanjem in ki sem jo pred tem morala »prežvečiti« tudi sama, je precej »zanimiva«: prenehanje igranje žrtve in prevzemanje odgovornosti za vse, kar se nam dogaja v življenju. To je prva navada, ki jo morate usvojiti. Prvi korak »od tu, kjer ste trenutno, do tja, kjer želite biti«:  iz trenutne neprijetne in boleče situacije do »novega« življenja. Enostaven korak, ki pa je lahko dolg kilometre…

Vsi smo imeli (imamo) v svojem življenju  določene slabe oz. negativne izkušnje; težko otroštvo,  prezahtevnega  ali preveč kritičnega starša, smrt dragih oseb, ločitev, izguba službe, nesposobni šefi,  slabi odnosi, prevara, osamljenost… Težko je vsakomur, ki se mora dnevno  spopadati  s čimer koli od tega (moja osebna izkušnja je povezana z mobingom na delovnem mestu in posledično s končanjem zaposlitve).  Prisotni so močni občutki, da se ti dogaja krivica in ti si seveda v tej zgodbi edina žrtev.

Tudi svetovalci se lahko hitro ujamemo v past, da z osebo, ki se obrne na nas o tem preveč na dolgo in široko razglabljamo. Zelo hitro je treba zaznati in preprečiti nadaljnje igranje žrtve in pritoževanje. Zaupala vam bom tri besede, ki so meni osebno pomagale spopasti se z vsemi občutki jeze in obtoževanja in iti naprej. Te tri  besede so me dobesedno osvobodile in jih zato zdaj vedno posredujem naprej: PREBOLI  IN ODPUSTI.  Ni me sram priznati, da sem nekoč tudi jaz druge obtoževala za svoj položaj (sploh oz še posebej, kadar ni šlo gladko…). Potem sem bila končno butnjena na realna tla: dokler nisi sposoben preboleti, kar se ti je zgodilo in odpustiti tistim, ki so te prizadeli, ne moreš pričakovati izboljšanja. Večina tvojega nezadovoljstva  izhaja iz tvoje nezmožnosti  OD –PUSTITI  (pustiti preteklost za sabo). Vse dokler je ne pustiš za sabo (preboliš) jo ohranjaš pri življenju in cena, ki jo plačuješ za to početje, je, da te ta bolečina še vedno žge kot ogenj, ki nikoli ne ugasne…  Še naprej si jezen na svojega šefa, ker ti je (za)grenil življenje, jezen si na svoje starše, ker ti niso omogočili boljšega življenja, jezen si na svojega partnerja, ker te je zapustil ali ker se do tebe ne obnaša spoštljivo… Kar naprej se vrtiš v teh občutkih, to pa te zadržuje v preteklosti, zato je tudi tvoja prihodnost povsem enaka preteklosti; ker se tvoja prihodnost dogaja v tem trenutku, odvisna je od tega, kaj razmišljaš in počneš danes…

2 kategoriji življenja

V prvo kategorijo spadajo  dejstva – stvari, ki jih nikakor ne moremo spremeniti in na katera ne moremo vplivati in jih ne moremo nadzorovati (npr: naša starost; višina; preteklost; vreme; politika; počutje in obnašanje drugih, prometni zamašek; mož, ki zamuja; sodelavka, ki je o nas grdo govorila; moški, ki nas je zavrnil  ipd.).
V drugo  kategorijo uvrščamo situacije – naše težave. Na te lahko vplivamo in lahko jih spremenimo. Imamo vpliv na to, kaj bomo naredili v zvezi z dejstvom, da smo obstali v prometnem zamašku, da je gospodarstvo v razsulu, da nam je voda zalila hišo, da moža spet ni domov… Velik uspeh v življenju je, ko se odločiš, da se ne boš razburjal ali ostajal razburjen, žalosten, jezen zaradi dejstev – zaradi stvari, ljudi in dogodkov, ki so vplivali nate in ki jih ne moreš več spremeniti. Pomembna razlika za kvaliteto tvojega življenja je razumevanje tega, kaj lahko in česa nikoli več ne moreš spremeniti. Ko se osvobodiš teže preteklosti, ki te je vlekla navzdol v globine, končno lahko obstaneš nad vodo in zadihaš s polnimi pljuči. Končno se lahko začneš ukvarjati s stvarmi, ki so resnično vredne tvojega časa. Začneš postajati popolnoma druga oseba, ki je več ne vodijo jeza, frustracije, krivda, obžalovanje, ljubosumje, zavist, ki so obstajale, ker nisi bil sposoben odpustiti človeku, za nekaj, kar je naredil ali rekel nekoč v preteklosti. Pazi, ni treba pozabiti, preteklost je namreč odličen učitelj; treba je le od-pustiti; pustiti preteklost v preteklosti.

 Komu torej morate odpustiti?

Če vaša mama ni bila najboljša mama in če tudi po njeni smrti ne morete na njen grob, ji niste odpustili. Če so vaši starši še živi in imate hladne odnose, ker jim zamerite to in ono, pomislite, da vam bo lahko nekega dne žal, ker jim tega morda več ne boste imeli priložnosti povedati. Res rajši držite zamero in se ne videvate,  namesto, da uživate skupaj v teh nekaj letih, ki so vam še ostala?  Odpustite svojim staršem za vse napake, ki so jih naredili, saj niso znali drugače – naredili so tako, kot so najbolje znali, s čimer so najbolje znali in kot so mislili, da je najbolje za vas. Vsi starši delamo napake. Priznajte jim (ali pa sebi, če niso več živi), kaj ste jim zamerili in jim povejte, da jim to odpustite in potem tega nikoli več ne pogrevajte.

Če imate za sabo ponesrečen partnerski odnos, slab zakon in ste samski ali pa ste kljub novi zvezi še vedno jezni na svojega bivšega/bivšo, potem je čas, da mu odpustite.  Za prepir sta vedno potrebna dva, zato morate sprejeti morate, da ste enako odgovorni za vse, kar se je zgodilo. Že dolgo časa preden sta se razšla ste vplivali na vajino zvezo. Zdaj več ne morete. Odpustite svojemu partnerju  in se 100% posvetite novi zvezi in poskrbite, da ne boste ponavljali starih napak.

Če na neki točki v življenju ne morete napredovati oz. imate občutek, da se vrtite v krogu, se najprej vprašajte, če ima to slučajno kakšno zvezo s tem, da še vedno gojite negativna čustva do nekoga ali nečesa: prijatelja, brata, sestre, sodelavke, šefa, stranke, denarja (ja, ne bi mogli verjeti, kakšne zamere imajo nekateri ljudje do denarja…). Odpustite vsakomur, ki vas je v preteklosti kakorkoli prizadel in se odločite, da boste to pustili za sabo. S tem boste naredili prostor drugim ljudem in stvarem v vašem življenju.

In na koncu še najpomembnejša oseba, ki ji morate nemudoma odpustiti: odpustite SEBI za vse napake, ki ste jih kdajkoli naredili in grde besede, ki ste jih kdajkoli izrekli. Če bi takrat znali drugače, bi to tudi naredili. Ampak zdaj je kar je in čas je, da greste preko tega. Odpuščanje se začne z odpuščanjem.

“Odpustiti pomeni izpustiti zapornika na svobodo in odkriti, da si bil ta zapornik ti.” –  Lewis B. Smedes

Objem!

Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.

  Subscribe  
Opomni me na
Helena Golenhofen
Gost

Odlična tema in odličen članek …