Dva brata sta podedovala trgovino. Nekega dne, je eden od njiju na pultu pustil bankovec za 5 evrov in ko se je Äez nekaj trenutkov vrnil nazaj k pultu, je ugotovil, da bankovca ni bilo veÄ tam. Ker v tem Äasu v trgovini ni bilo nikogar drugega razen njiju, je obtožil brata. Ta je to odloÄno zanikal in med njima se je razvnel hud prepir. Sprla sta se tako moÄno, da nista bila veÄ sposobna delati drug z drugim, zato sta trgovino pregradila z vmesno steno.
Naslednjih 20 let brata nista nikoli veÄ spregovorila. Potem pa je nekega dne v trgovino priÅ¡el neznanec in se opraviÄil za svoje dejanje izpred mnogih let, ko je kot laÄen in reven Å¡tudent priÅ¡el v to isto trgovino in izmaknil bankovec s pulta.
Brat, ki je to slišal, je moškega prosil, naj stopi v sosednjo trgovino in tam pove to isto zgodbo. Kmalu zatem stene v trgovini ni bilo veą
Koliko podobnih zgodb o družinskih sporih in veÄletnih zamerah smo že sliÅ¡ali? Zagotovo vsi poznamo vsaj eno. Sama sem v preteklosti velikokrat kuhala zamero, poznam pa tudi dolgoletno družinsko zamero: zamero med mojim in njegovim oÄetom, mojim starim oÄetom; moj oÄe je zameril svojemu oÄetu, ker jih je nekoÄ zapustil in si ustvaril novo družino. Dolga leta nista imela nobenih stikov in vsaj za mojega oÄeta vem, da ga je to znotraj zelo razžiralo… Zdaj je njegov oÄe star in bolan in oba se po svoje trudita ujeti in ovekoveÄiti tistih nekaj zadnjih skupnih trenutkov…
Zamera je eno najbolj razdiralnih in strupenih Äustev. Skuhana z jezo in  sovraÅ¡tvom, vam bo grenila življenje na vsakem koraku. Kar je najhujÅ¡e pri zameri pa je to, da verjamemo, da smo upraviÄeni do tega, da kuhamo zamero in sovražimo tiste, ki so nam storili krivico ali pa so bili tako ali drugaÄe neprijazni z nami; mislimo, da jih s tem kaznujemo; mislimo pa tudi, da bo oseba, kateri zamerimo, nekega dne paÄ dojela, kaj nam je povzroÄila in se nam bo opraviÄila.
Toda kolikokrat se to v resnici zgodi? Kolikokrat oseba sploh ve, da ji mi po vseh letih Å¡e vedno zamerimo? In kolikokrat razoÄarani spoznamo, da je ta oseba že zdavnaj pozabila na dogodek, ki nam Å¡e vedno vsak dan povzroÄa boleÄino in trpljenje? Kdo je potem v resnici tukaj oseba, ki je obsojena? Mi sami. To je najbolj kruta resnica, kar jih je. SovraÅ¡tvo, ne glede na to, kako upraviÄeno se nam zdi – in veÄinoma se nam zdi upraviÄeno! – Å¡koduje samo nam in nikomur drugemu.
Žal mi je, Äe ste tudi sami kdaj bili žrtev zamere ali pa jo Å¡e vedno kuhate do ljudi, ki vam sicer veliko pomenijo. Ne Äakajte, da bo ta oseba prva naredila korak in vas prosila za odpuÅ¡Äanje. Kajti nekoÄ bo lahko prepozno za oba.
Rada vas imam!
Saša
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.