Ali lahko osrečiš svojega partnerja?

Ogromno ljudi verjame (tudi sama sem nekoč), da  gre v odnosu za to, da moramo osrečiti svojega partnerja (pa otroke, ampak to je tema za kdaj drugič). Uspešen boš, če boš osrečil partnerja in tako bosta ostala skupaj. Neuspešen boš, če ga ne boš osrečil in zato bosta šla narazen… ali tako nekako….

Če verjameš, da je tvoja ‘naloga’ v odnosu poskrbeti, da bo partner srečen*, potem tudi od njega v zameno pričakuješ, da je on tisti, ki je odgovoren za tvoje počutje.  Dokler  partner naredi vse (veliko), da si srečen*, še nekako gre. Problem pa nastane vsakič, ko partner naredi nekaj, kar je v nasprotju s tvojimi pričakovanji…
Kratko in jedrnato: ni tvoja odgovornost, kako se partner počuti. Niti ni partnerjeva odgovornost, kako se ti počutiš.

Potreba po tem, da se mora človek ob tebi dobro počutiti, je nekaj povsem drugega od tega, da se ti dobro počutiš, ko si z nekom. Nikoli se ne more končati dobro, če si odvisna od partnerjevega razpoloženja (in če to še zelo niha, potem imaš lahko velike težave).

Vsaka potreba, ki ni zadovoljena, lahko osebo, ki jo imaš rada, zelo utesnjuje. Še zlasti to velja za moške, ki jih znamo ženske zelo dušiti s preveliko navezanostjo nanje. Vsak moški na primer rad sliši: “S tabo sem zelo srečna.” Toda bojijo se slišati: “Brez tebe ne morem biti srečna (ali pa še celo, kaj hujšega, kot je “brez tebe ne morem več živeti”…).

Nikakor torej ni odgovorno (zrelo), če je tvoje razpoloženje odvisno od drugih. Tvoje razpoloženje je odvisno izključno in samo od tebe. Ja, seveda, da vpliva nate to, kako se počutijo drugi, toda od tebe je odvisno, ali prevzameš njihovo razpoloženje.

Nisi odgovorna za to, če je nekdo jezen, žalosten, razočaran ipd., to je izključno njihova odgovornost. Tvoja odgovornost pa je, če prevzameš njihovo razpoloženje, s katerim potem vplivaš na druge. Čutiš razliko?

Če torej ni od tebe odvisno, ali bo tvoj partner srečen* in če tudi od tvojega partnerja ni odvisno, ali boš ti srečna* – kakšna je potem tvoja vloga v odnosu?

Začneš lahko tukaj:
V odnosih gre za to, da smo drug z drugim srečni.* Ne moreš nadzorovati, kako se bo počutil tvoj partner, vse, kar imaš je vpliv. Tvoja ‘naloga’ je, da si odgovorna za svoje počutje, kajti s tem boš najbolje vplivala na partnerja.

[Tweet “Ne moreš nadzorovati, kako se bo počutil tvoj partner, vse, kar imaš je vpliv.”]

Imam občutek, da se zdajle sprašuješ, kako si ti lahko ‘v redu’, če pa je partner vendar slabe volje? Mar ni to neodgovorno? Odlično vprašanje!

Kadar ima denimo tvoj dragi slab dan v službi in doma stresa slabo voljo, se zdi nekaj najbolj normalnega, da zelo kmalu tudi sami postanemo nerazpoloženi in to kljub temu, da smo sami imeli prej dober dan! Toda, pomisli, kaj to pomeni za odnos. Je za vajin odnos bolje to, da se mora partner že po tako težkem dnevu zdaj ukvarjati še s tvojim nerganjem, kar se skoraj vedno konča s prepirom (ali celo jokom), ali pa, da lahko doma končno odloži službo, ker si s svojim boljšim razpoloženjem vplivala nanj, in je tudi sam postal boljše volje in sta zato skupaj preživela prijeten preostanek dneva?

Kaj pa, če je tvoj partner že dlje časa zaskrbljen, zamišljen in težko spi? Ali res misliš, da bo tvoja užaljenost, odrezavost in hladnost pripomogla k rešitvi ali pa bi morda obema koristilo, da razumeš, da je to samo obdobje in da tvoj moški zdaj bolj kot kdaj koli potrebuje, da mu stojiš ob strani?

Nikomur še nikoli ni pomagalo, če je od drugega prevzel slabo voljo.

Nasprotno pa vedno pomaga/olajša, če ohraniš nadzor nad svojimi čustvi, če ostaneš v sebi, v svoji veri in optimizmu in komuniciraš na tak način.

Torej, draga bralka,  ne čakaj na to, da bo partner imel ‘dober dan’, preden si boš dovolila, da imaš sama lahko dober dan. Kajti to čakanje lahko traja večno. Verjemi mi, da ne želiš še naprej izgubljati časa s tem, da se ukvarjaš, kakšne volje je partner in ali si ti kriva za to, pač pa raje poskrbi za svoje dobro počutje, ker boš edino s tem lahko zares osrečila partnerja (ah, pa saj sploh niso tako zahtevni… 😉 )

Za boljše odnose,

Saša

*Beseda ‘sreča’ je dandanes postala odličen marketinški produkt, zato imam rajši izraz zadovoljstvo.

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.

Opomni me na
Dalibor Čotar
Gost

Odlično napisano. Samo en pomislek imam, zamenjal bi tole "V odnosih gre za to, da smo drug z drugim srečni.*" z "V odnosih gre za to, da smo drug OB DRUGEM srečni.* 😉

Saša Rozman
Gost

Super, Dalibor, hvala!