Nisi namenjen ‘nekam drugam’. Tukaj, kjer si trenutno, je najpomembnejši trenutek.
Danes te bom spomnila na nekaj, kar pogosto pozabimo, tudi jaz: kadar nam trenutna situacija ni všeč, želimo biti ‘nekje drugje’.
A v resnici nisi namenjen ‘nekam drugam’. Tukaj, kjer si trenutno, je najpomembnejši trenutek.
Prosim, da si za trenutek predstavljaš (morda pa ravno zdaj, ko to bereš, doživljaš): Preberi več “Čakaš nekaj ‘bolj pomembnega’?”
Ne morem verjeti, kako hitro bežijo dnevi…, kaj dnevi, tedni! In ko takole ne objavim en mesec, dva, ali celo več, verjemi, da tudi meni že nabija slaba vest.
Da ne delam dobro. Da ne naredim dovolj. Da bi morala na primer danes dopoldne, ko sem posebej načrtovala, da bom napisala nekaj vrstic, ostati za računalnikom, namesto da sem odšla na kavo k prijateljici…
In ko sem samo sebe že mrcvarila, da sem preveč zabušavala, sem svojo tazadnjo končno posedla pred računalnik, in ne mine dolgo, ko na zaslonu zagledam: Preberi več “Slaba vest, da ne narediš dovolj…”
Dobra novica je, da ne glede na to, kako sitna je trenutno tvoja žena (partnerka) in četudi za vse krivi samo tebe, si tudi ona zagotovo želi boljši odnos (enako velja tudi za moške). Nikoli namreč še nisem spoznala nikogar, ki bi rekel, da si želi imeti slab odnos.
Toda dokler razmišljamo samo o sebi, o tem, kako smo prizadeti, razočarani, kako nepravično je vse skupaj, o tem, da smo siti vsega in se nam ne da več s tem ukvarjati…, bomo zelo težko kaj spremenili. Preberi več “Kaj naj naredim, da se moja žena ne bo več (toliko) jezila name? (2. del)”
“Ne skrbi, kadar sem jezna nate. Naj te skrbi le, kadar ne bom več, ker to pomeni, da se nimava več glede česa sporeči.”
Zadnje čase se vse pogosteje name za pogovor obračajo tudi moški in kar precej jih ima podobno težavo: “Moja žena je zelo nagle jeze, večinoma se razjezi zaradi najmanjše malenkosti in nikoli nič ne naredim prav. Sploh ne vem več, kaj naj še naredim!”
Zato bo današnja tema bolj pisana na kožo moškim, toda upam, da bo v korist tudi marsikateri ženski (morda celo prav njihovim ženam). Preberi več “Zakaj je moja žena vedno jezna name?”
Ne glede na to, kako zelo sem se v življenju trudila imeti stvari pod nadzorom, vedno se je zgodilo kakšno sranje, nekaj, na kar nisem mogla vplivati. Vedno je šlo ‘nekaj narobe’… Na poti v službi se mi je pokvaril avto, otrok je zbolel, ko res nisem mogla manjkati v službi (in mož tudi ne), gneča na cesti, ko se mi je najbolj mudilo, prepiri doma, ko sem jih najmanj potrebovala (a jih sploh kdaj?)… Jezila sem se, delala drame (v tem sem bila res dobra!)… in se spraševala, kako je to mogoče in zakaj se to vedno meni dogaja. Boga. Pa saj ni potrebno posebej izpostavljati, da to ni bil ravno najboljši način za spopadanje s situacijami? Žal je to bil moj edini način – ker drugih nisem poznala.
Ko me je eden od mojih bralcev pred kratkim vprašal, kako naj sprejme bolezen svojega očeta, to, da ima dekle od prej otroka in to, da so mu tudi prijatelji obrnili hrbet, sem se spomnila na svoje drame iz preteklosti, ko sem se borila proti vsemu in vsem, še najbolj pa proti sebi. Danes vem, da je sprejemanje tega, kar nam ni všeč zelo pogost ‘pojav’ in zato ne dvomim, da bom s tem pojasnilom pomagala še komu. Preberi več “Kako sprejeti stvari, ki jih ne moreš spremeniti?”
Ženska je imela še nekaj ur do poleta. V knjigarni na letališču si je kupila knjigo, v trgovini vrečko piškotov, nato pa se je udobno namestila v čakalnici.
Zatopljena v knjigo dolgo ni opazila, da je moški, ki je sedel poleg nje, brez najmanjšega sramu vzel nekaj piškotov iz vrečke. Bila je zaprepadena, toda ni želela delati scene.
Pogledala je na uro in hitro pohrustala nekaj piškotov, toda tudi kradljivec piškotov se sploh ni dal motiti in je še naprej segal v vrečko. Ženska je zaradi tega postajala čedalje bolj razdražena in si mislila: “Če ne bi bila tako prijazna kot sem, bi mu že zdavnaj primazala klofuto.”
Z vsakim piškotom, ki ga je vzela, je tudi on vzel enega in ko je v vrečki ostal le še en piškot, se je spraševala, kaj bo naredil. Z nasmeškom na obrazu in nekoliko nervoznim pogledom je vzel še zadnji piškot in ga prepolovil. Ponudil ji je polovico, drugo pa hotel pojesti sam.
Ženska mu je brž iztrgala piškot iz roke in si mislila: “Madona! Ta pa je nevljuden in nehvaležen!” Preberi več “Kar vidimo, je stvar perspektive (in ne resnice)”
“Malo po malo človek postane hudoben, tako kot kapljica za kapljico napolni vrč.. .. Malo po malo človek postane dober, tako kot kapljica za kapljico napolni vrč.”
– Buda
Trije prijatelji so si navzven precej podobni. Prvi je dokaj zadovoljen, občasno se malo pritožuje, ampak kljub želji, da bi kaj spremenil, ves čas počne eno in isto (sprejme odločitev).
Drugi se odloči, da bo malo bolj užival, kupi si večji TV, minibar, vsak večer uživa v domačih koktajlih in z ženo začneta kuhati drage obroke po receptih s kuharskih šovov. Nič posebnega, mali užitki (sprejme odločitev).
Tretji se odloči, da bo z majhnimi koraki izboljšal svoje življenje – pojedel bo 125 kalorij manj dnevno in se za začetek vsak dan vsaj 15 minut sprehodil. Nič dramatičnega. Majhne odločitve, majhne spremembe.
Ko danes slišim koga reči, da že ‘dlje časa dela na sebi in osebnostno raste’, se mi že kar dozdeva, kam pes taco moli. Tečaji, srečanja, sproščanja, duhovnost, zdravo življenje, zdrava prehrana… doma pa družina čedalje bolj lačna. Fizično in čustveno.
Kakšna past je to in kakšna škoda se dela, odkar smo ljudje uradno ‘dobili dovoljenje’, naj se imamo končno bolj radi in se začnemo ukvarjati s sabo in se nehamo obremenjevati z drugimi! (hm, nekje odkar se je pojavila knjiga Skrivnost…).
Prišli smo celo tako daleč v ukvarjanju s sabo, da je selfie postal norma. Kjer koli in kadar koli že. Pokaži vendar ljudem, kako se imaš rad!
“Ves čas sem živela za druge. So mi rekli, da si moram vzeti čas zase in se končno začeti ukvarjati s sabo. In to sem naredila!”
In res. Vsak dan si vzame veliko časa samo zase in začelo ji je dol viseti, kaj si drugi mislijo in kako se njeni najbližji zaradi tega počutijo…
Kako izgleda tipično ukvarjanje s samim sabo odlično ponazarja tale zgodbica:
Preberi več ““Ukvarjam se s sabo.””
(povzeto po Chrisu Wiedenerju)
Prijatelj je nekega dne omenil nekega znanca ter povedal, kaj se mu je zgodilo in njegova žena je rekla: “To je pa res hudo, kakšno smolo ima!”
Moja prva misel je bila: “Slabe navade ima, ne smolo.”
Moja druga misel je bila: “Ali pa ima slabe odločitve?”
Vidiš, obstaja razlika. Kar velikokrat poimenujemo smola ali nesreča, običajno to ni nič drugega kot slabe odločitve. Naj pojasnim:
Če si kupiš nov avto, ga redno vzdržuješ in ti na poti domov spusti guma, potem je to smola.
Če s spuščeno gumo voziš naprej in to hitreje, kot je priporočljivo in je niti naslednji dan še vedno ne napolniš in se zato zgodi še kaj hujšega, to ni več smola, ampak slaba odločitev (oziroma več slabih odločitev zapored). Guma je bila zanič, zato ker nisi pravočasno ukrepal. Guma (ali pa še kaj drugega), je bila zanič, ker si se zavestno odločil, da se ne boš ustavil, ko bi se lahko in napolnil gumo.
Smola je, če greš na dopust in ti med tem Preberi več “Se ti zdi, da imaš smolo?”
Pred nekaj leti je avtor Stephen R. Covey napisal seznam “10 stvari, ki se jim moraš odreči, če želiš napredovati”. Odličen opomnik, če si ga nalepiš na vidno mesto (po možnosti, kjer delaš).
1. Dopuščanja, da drugi nadzirajo moje življenje
– Ni pomembno, kaj drugi mislijo, pač pa, kaj si JAZ mislim o sebi.
– Narediti moram, kar je najboljše zame in ne, kar je najboljše za druge.
2. Sramote preteklih neuspehov
– Moja preteklost ni enaka moji prihodnosti.
– Vse, kar je pomembno je to, kaj delam točno zdaj. Preberi več “10 stvari, ki se jim moraš odreči, če želiš napredovati”
