Hujšati ali ne-hujšati z novim letom?

Zadnja dva tedna sem na stalni dieti. Do zdaj sem izgubila vsega skupaj že 357 kil. Po vseh predvidevanjih bi morala viseti z očarljive zapestnice. (Erma Bombeck)

V naslednjih dneh si bomo ljudje po celem svetu zadali več kot tri cilje za naslednje leto;  torej skupaj več milijard ciljev! In cilj številka 1 na skoraj vsakem seznamu? Shujšati. Priti v formo. Oblikovati postavo. In to vsako leto znova.

Normalno. Brez zdravja nič drugega ni več važno. In kdo ne bi rad izgledal dobro?!

Prisežem, da v življenju nisem bila na nobeni dieti (no, lažem, enkrat v srednji šoli, ko so vse sošolke hujšale in sem se čudno počutila, ker jaz nisem in sem sklenila, da bom tudi jaz šla na neko jogurtovo dieto, vsaj mislim, da je šlo za jogurte, pa sem zdržala samo do kosila. Ja, no, pa tudi jogurtov nisem ravno  oboževala…). Sem pa res prevelik ljubitelj dobre hrane, da bi trpela zaradi lakote. Zdaj bom sigurno razjezila koga, ki si že dlje časa (neuspešno) prizadeva izgubiti nekaj kilogramov (beri shujšati):  med mojimi plani za leto 2010 ni bilo hujšanja. Je pa bilo nekaj drugega.  Kljub temu pa je eden od mojih postranskih rezultatov iztekajočega se leta ( in na katerega sem prav tako zelo ponosna) prav izguba odvečnih kilogramov, ki sem si jih pridno prijedla v zadnjih 8-ih letih. In prisežem, da  sem brez kakršnekoli diete, hujšanja, aktivne vadbe  ali stradanja  z lahkoto izgubila 6 odvečnih kilogramov in pridobila postavo izpred nosečnosti. Ponavljam – z lahkoto. Lahko se razjezite in mi govorite, da to nikakor ni mogoče. Dejstvo pa je, da je to res, ne glede na to ali verjamete ali ne ;)…

Verjetno si mislite, da nisem prav  nič boljša od vseh tistih oglaševalcev, ki nas noč in dan posiljujejo z vsemi tabletkami, čaji in praški in zatrjujejo, da bomo samo z njimi tokrat pa res na lahek način in brez odrekanja shujšali. Le da jaz ne  bom na tem mestu propagirala nobenega  izdelka, dodatka, praška ali česar koli drugega, čeprav bi marsikdo na mojem mestu naredil prav to. Lagala bi, če bi zanikala, da mi je uspelo brez „dodatne“ pomoči. Toda danes, ko imam za sabo to prijetno izkušnjo, si upam trditi, da bi mi uspelo tudi brez nje. Morda bi trajalo dlje in ne bi šlo tako enostavno, ampak šlo bi. Glede na moje pretekle izkušnje z določenimi drugimi cilji, mi je bilo kristalno jasno, da mi nič ne bo pomagalo in da nič ne bo zadostovalo samo po sebi, če ne bom ničesar pri sebi spremenila. Odločila sem se, da bom izboljšala svojo prehrano in prehrano cele družine.  Preveč se imam rada rada in preveč imam rada svojo družino, da bi še naprej posegala po razni nezdravi hrani.  In spoštujem svoje telo, zato ga res ne želim več izčrpavati do onemoglosti s tem, ko mu ne dajem redno jesti. Zelo rada bi, da mi služi še dooolga leta. Aja, in začela sem piti veliko vode. Precej več, kot sem bila kdajkoli sposobna, čeprav sem imela v preteklosti redna vnetja mehurja in me nikoli ni izučilo.

Moje telo se je hitro začelo odzivati na vse te spremembe. Razlika v počutju, da niti ne omenjam drugih sprememb, je neprimerljiva. Zato sem se zelo kmalu navdušeno odločila, da želim svoje izkušnje deliti s tistimi, ki si prizadevajo izgubiti kilograme. Le da še zdaleč ni šlo tako gladko, kot sem pričakovala: razočarana sem bila, ker je večina ljudi odnehala  že po prvem mesecu (bolj) zdravega načina življenja! Dobila sem novo lekcijo, ki me je gnala naprej v raziskovanje tega problema. In ker sem zdaj že prava odvisnica od tega, da odgovore poiščem v sebi, sem se tudi tokrat vprašala, v čem je lahko bistvena razlika za to, da je meni (in še mnogim pred mano) uspelo z lahkoto, za druge pa so kilogrami prava borba, ki na koncu nujno pomeni predajo? Odgovor:  sama si v prvi vrsti sploh nisem nikoli prizadevala izgubiti kilogramov, kot si to želi večina. Moj cilj in motivacija zanj sta bila drugje – v kvalitetnem  življenju na vseh področjih in ne samo v izgubi nekaj kilogramov…

Ker se nisem obremenjevala s tem ali bom sploh izgubila kakšen kilogram, sem svojo pozornost imela na bolj zdravem in uravnoteženem načinu prehranjevanja in ne na kilogramih. Nisem se torej borila z njimi, kar je v osnovi težava, kadar gre za kilograme  (pa tudi za vse ostale tuzemske probleme). Odvečni kilogrami so del nas, s tem ko jih napademo, napademo sebe.  Nikoli, ampak zares nikoli, toliko sem se pa že naučila, pa ne smemo delati proti sebi – v tem je razlog, da se v tem svetu lahko povsem izgubimo.  Treba je bilo torej ubrati drugačen pristop in ugotoviti, kaj ljudi pravzaprav vodi k izgubi kilogramov, kaj jih motivira. Takšen pristop, ki bo dopuščal, da ostanemo zvesti sebi in da delamo  v svojo korist, ne pa v škodo. Samo nekaj vprašanj lahko naredi bistveno razliko v tem,  kako uspešni bomo pri doseganju rezultata: 

  1. Zakaj bi radi izgubili odvečne kilograme? Kaj bi to pomenilo za vas?
  2. Ali si to zares želite?
  3. Ali verjamete, da lahko izgubite odvečne kilograme oz. kaj vas pri tem ovira?
  4. Ali ste pripravljeni plačati ceno (spremeniti svoj način prehranjevanja in tudi način življenja)?

Pridobivanje kilogramov in tudi izguba odvečne  teže sta namreč neločljivo povezana z vašim načinom življenja. Ta nima  nobene zveze s tem, da ga morate spremeniti ravno na novega leta dan, pač pa ima veliko bolj zvezo s tem, da stalno prelagamo svojo odgovornost, da bi morali začeti bolj paziti na svoje zdravje. Iluzorno je tudi pričakovati, da boste dva tedna pač malo stradali ali pa en mesec samo popili nek napitek  ali vzeli eno tabletko in vaše zdravje se bo čudežno izboljšalo, kilogrami pa še bolj čudežno izginili (in se nikoli več vrnili nazaj). Vedno je na mestu, da se vprašate:  ali sem to pripravljen početi ves čas? Verjetno se zavedate, da stradanje v obliki diete  pač ne more biti vaš stalni način življenja?!
Dobro premislite, ali si zares želite na svoj seznam za novo leto spet uvrstiti “projekt hujšanje” in se vprašajte, kolikokrat ga boste še?  Se vam ne zdi to vsaj malo neresno? Če imate radi sebe (ali bi se želeli imeti bolj radi) in če želite tudi vi izboljšati svoja življenja kot smo to storili že mnogi, potem sem vam pripravljena pomagati, da  boste ta svoj cilj lahko enkrat za vselej obkljukali in se posvetili (še) drugim.

Srečno in uspešno!

Vaša Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.