In še vedno sem tukaj :)

Uau. Ne morem verjeti, da je že eno leto.  V novembru mineva prvo leto, odkar delim svoja razmišljanja in nasvete z vami v tej obliki in odkar vas na podlagi lastnih izkušenj skušam opogumiti, da greste tudi sami po poti, ki je (naj)boljša za vas. Naši rezultati so tisti, ki povedo direktno o tem, kaj smo počeli v preteklosti.  Če nam niso všeč, moramo spremeniti svoje navade. Vas zanima, kakšni so moji  rezultati  v tem prvem mladem letu in ali sem zadovoljna z njimi?  

Pa poglejmo. Uf… bilo je pestro. Nedvomno nova prelomnica na moji poti. Skoraj povsem sem že pozabila na strahove, ki so me morili, preden sem začela s svojim blogom.  Imam sploh kaj pametnega povedati? Na srečo so pozitivni odzivi premagali strah. Kdo me bo videl, kdo me bo bral, kdo me bo razumel in kdo sem jaz, da bi me sploh kdo upoÅ¡teval? Pozitivni odzivi in  prvi, ki so se opogumili narediti prvi korak in tudi  to razmiÅ¡ljanje je  bledelo. Bom s tem lahko preživela, se morda ne slepim, da mi bo uspelo, kako dolgo bo trajala negotovost? Ta strah je med bolj vztrajnimi. Naravnost “obožujem” ga. Ker me vsakič znova opomne, da se ne smem oddaljiti od svojega bistva – da se moram Å¡e naprej vztrajno izboljÅ¡evati, ker se bo le s tem izboljÅ¡eval tudi moj posel …

Želim si, da boste razumeli, da nisem veliko drugačna od vas. Tudi jaz imam Å¡e vedno svoje majhne in velike bitke, majhne in malo manj majhne strahove, ki me skuÅ¡ajo nadzirati. Včasih jim Å¡e uspe dobiti  kakÅ¡no  manjÅ¡o bitko, v veliki večini primerov pa jih že kar lepo obvladam. Ne želim evforično razlagati, da je bilo preteklih 365 dni zame vse vau,  super truper in oh in sploh krasno, ker se mi to ne bi zdelo poÅ¡teno do vas. In predvsem, ker to ni res. Seveda so bili vzponi in seveda so bili tudi padci. Vsak začetek je težek in tudi moj je bil in je Å¡e vedno in tega ne želim olepÅ¡evati. Želim pa poudariti, da na lastni koži iz dneva v dan preizkuÅ¡am, dokazujem,  da se vztrajnost splača in da če si seme, ki si ga tako skrbno položil v zemljo,  skrbno zalival in ga potrpežljivo opazoval,   slej ko prej vzklije in se razbohoti. Iz dneva v dan obisk na strani raste in lepo raste tudi lista prejemnikov nasvetov za osebno rast…

Veliko bi lahko napisala o tem, kako  dojemam ta proces  osebnega  napredovanja   in kaj vse sem se v tem letu novega naučila o sebi in o drugih. Ampak nemogoče je vse to strniti v eno objavo (več o tem lahko izve vsakdo, ki me o tem povpraša in ki me prosi za pomoč). Želim pa prav posebej izpostaviti eno določeno izkušnjo: tisto, ki me je nedvomno v tem letu najbolj oblikovala, utrdila in spodbudila (česar leto nazaj še nisem niti slutila) – to je  moč, prav posebna moč, ki jo imamo samo me, ženske. Nikoli nisem dvomila v to, da smo močne, da smo enako ali celo bolj sposobne  od moških ali da nam ne bi pripadalo to, kar pripada njim. Toda v zadnjem letu sem dobila le še več potrditev, da se ženske zares šele prebujamo, da naše sposobnosti šele prihajajo do izraza,  da naš čas trenutno veliko bolj potrebuje močne ženske kot moške. Pa brez zamere, dragi moški  :).  Vam bom pojasnila, zakaj čutim tako, pa ne samo jaz…

Ni nobenega dvoma. MoÅ¡ki so (ste) drugacni. Ko sem se pred dvema letoma na križišču življenja odločala ali naj grem levo ali desno, res nisem razmiÅ¡ljala o tem, da bi rada svoje izkuÅ¡nje delila izrecno samo z ženskami. Pa vendar se name večinoma obračajo ženske. Zakaj?! Nikoli namreč nisem imela pretiranih težav pri komunikaciji ali sporazumevanjem z moÅ¡kimi. Moj največji vzornik in mentor je moÅ¡ki! Občudujem moÅ¡ke, toda priznam, da mi je od nekdaj ljubÅ¡e čebljanje z ženskami, ker se mi z njimi pač ni treba vedno držati logičnosti pogovora, ene teme  in le redko se zgodi, da ne bi imele mnenja ali da me ne bi bile zmožne sliÅ¡ati …  🙂

Å alo na stran. Očitno moj ego Å¡e vedno  ni povsem klonil, kajti  malo me pa je kljuvalo, zakaj se me moÅ¡ki v tem poslu »izogibajo« (čeprav tega ravno ne smem reči, pa tudi, ker vas je kar nekaj moÅ¡kih med mojimi naročniki na brezplačne nasvete za osebno rast, kar kaže na to, da vendarle tudi moÅ¡ki znate prisluhniti sebi hehe). Sem se lotila raziskovanja. Potem je nekaj v meni priÅ¡epnilo, da so odgovori največkrat prav na dosegu roke.  Poglej moÅ¡ke v svoji neposredni bližini, doma. Voila – že od samega začetka so zadeve in teme,  ki se jih lotevam in obravnavam, v njihovih očeh in z prizanesljivimi besedami – »ženske zadeve«.  Kar pa v moÅ¡kem jeziku pomeni  buče oz.  prodajanje megle. No, to, da piÅ¡em blog še ne toliko,  kot pa to, zakaj in  kdo bo to sploh “kupil”. Seveda mi tega nihče od njih ni upal reči direktno ali na glas, ker toliko me pa že poznajo, da vejo iz kakÅ¡nega testa sem in kaj bi lahko sledilo ;). Ali  mi je vseeno, da si tako mislijo? Lagala bi, če bi zanikala.  A na srečo rastemo in skozi čas se utrjujemo in dobimo trdno stališče o stvareh, ki so nam blizu in zato danes vsakomur ponosno povem,  s čim se ukvarjam – pomagam ljudem, da so uspeÅ¡ni v vseh pogledih in v skladu s svojimi željami. Pomagam jim, da zaupajo sebi in da uresničijo svoje sanje. Ali drugače, da »natočijo gorivo in se pripeljejo do tja, kamor bi radi priÅ¡li«. Buče, megla …?  Ok, pa povej, na kakÅ¡en način jim pomagaÅ¡ ti?! …

ÄŒe je nekaj danes gotovo, potem je to potrditev, da sem se pravilno odločila. Da bom Å¡e naprej delala, kar sem začela in da ne bom odnehala. Ker skoraj vsak dan dobivam takÅ¡ne in drugačne dokaze, da smo v teh težkih časih, ko je izobilje praktično na vrhuncu, globoko v sebi postali izredno »revni«, odtujeni, nesrečni.  In to revščino in odtujenost in nesrečo  odražamo navzven. Vsi potrebujemo neko vodstvo… tu pa smo ženske spet v prednosti, ker hitreje od moÅ¡kih začutimo in reagiramo,  ko se nam prižgejo rdeče lučke. Ko se podre ravnovesje, si upamo priznati, da bi rade več notranjega miru, ne pa kaosa. MoÅ¡ki so (ste)  še vedno preveč ponosni za to, a prihajajo drugačni časi…  V tem je razlog, da sem se v tem zadnjem letu  večkrat srečala z ženskami. Ženske in naÅ¡i izzivi so postali moja strast. Pokazati jim, da se v vsaki skriva superženska pa moje poslanstvo. Trdno verjamem, da je prihodnost  na strani žensk, ker smo preprosto veliko bolj dojemljive za dogajanje v nas in okrog nas kot moÅ¡ki. Smo veliko bolj intuitivne. Sposodila si bom misel Mary Mannes, ker je to povedala najbolje: »Ženske si ne moremo pomagati, da stvari ne bi jemale osebno, medtem ko moÅ¡ki raje »razosebljajo«, kar je čisto nasprotje intuicije.« Ženske smo veliko bolj v stiku same s sabo, s svojim telesom in veliko bolj v stiku z drugimi ljudmi kot moÅ¡ki. Zato tudi veliko prej začutimo nezadovoljstvo, ki se zgodi, ko izgubimo stik s sabo in se oddaljimo od svojega bistva, od tistega, kar nam je pomembno. Posledica te izgubljenosti je stres. Posledica te izgubljenosti je čedalje večje nezadovoljstvo. In včasih potrebujemo nekoga, da nam “posodi” svoje oči,  kadar sami nismo zmožni tega videti…

In nenazadnje, ženske veliko bolj razumemo in intuitivno začutimo sočloveka, še posebej človeka v stiski. In kdaj, če ne zdaj, potrebujemo in zahtevamo vse te sposobnosti;  pomagati ljudem iz stiske, iz stresa, iz nezadovoljstva, da spet najdejo stik s sabo in se zavejo, da se jim ni treba kar tako sprijazniti z revščino, izkoriščanjem, maltretiranjem, manipuliranjem… Ne smemo se zadovoljiti s tem, da samo damo, temveč da  dejansko naučimo druge odgovornosti za življenje, da postanemo in  naredimo kar največ! Najprej pa moramo sami biti zgled. Bodimo zgled. Ne podcenjujmo svojega vpliva. Ne podcenjujmo drugih in ne podcenjujmo svojih otrok.  Otrok lahko postane Vse.  Ali pač ne.  Se mar vam ne zdi pomembno, da osvobodimo superžensko v sebi?

Hvala vsem, brez izjem, ki ste mi v tem letu pomagali, da sem vztrajala in se razvijala, da sem še vedno tukaj. Še močnejÅ¡a.  Obljubljam, da bom  vztrajala in se razvijala Å¡e naprej! Že od tega meseca naprej vam bom ponudila  nove možnosti, da se boste skupaj z mano  hitreje in učinkovito  razvijali tudi vi, obljubim. Kmalu razkrijem, se že veselim  🙂 …

Vaša Saša

p.s. zgornja slika ni zgolj simbolna. V svoje letoÅ¡nje dosežke lahko ponosno vpiÅ¡em še izgubo 5-ih kilogramov in več kot 20-ih centimetrov. Prisežem, da brez diete in lakote - samo s spremembo navad in bolj kvalitetno hrano.  Če  imaÅ¡ zares  rad sebe in ceniÅ¡ svoje življenje, to postane nekaj povsem samoumevnega. Vse se začne v glavi – ko začneÅ¡ svoj um hraniti  s kvalitetnejÅ¡emi mislimi, je  nemogoče, da bi svoje telo Å¡e naprej hranil  z nekvalitetno hrano. Enostavno ne gre, tudi če se upiraÅ¡  :).  Imejte radi sebe in  ne Å¡parajte na sebi – v tem je ključ do vaÅ¡ih dosežkov!

2 Comments
Inline Feedbacks
View all comments
DESA
DESA
12 let pred

Draga Saša!

ÄŒestitke ob prvi svečki! Upam da jih bo Å¡e mnogo, v kar sploh ne dvomim. Idej imaÅ¡ zadosti pa tudi volje, energije, poguma in predvsem pozitivne naravnanosti. Želim ti da bi to delila s čim več ljudmi, saj je s teboj res prijetno klepetati in razglabljati – tudi koristno, da ne bo pomote.

Kar se pa moÅ¡kih tiče – verjetno večina to najraje dela z nekom istega spola tam nekje ob vrčku piva… Saj veÅ¡! Pa pustimo zdaj to – to je že nova tema ;).

Skratka veliko uspehov še naprej!

Desa