Je mogoče!

Bila je tista prava zima, ko zebe do kosti.  Dva majhna dečka sta se igrala na zamrznjenem jezeru, nedaleč od doma. Dlje kot sta hodila, tanjši je bil led in tega zaradi svojih let nista mogla vedeti…

Nenadoma se je enemu led udrl pod nogami. Zdrsnil je v ledeno mrzlo vodo in potegnilo ga je pod ledeno ploščo. Njegov prijatelj ga je videl, kako se je pod tankim ledom boril z vsemi močmi in tudi sam se je pošteno namučil, ko se je trudil razbiti led, da bi ga lahko rešil. A neuspešno…

Ozrl se je okrog sebe in nedaleč stran zagledal drevo. Pognal se je do njega, s težavo odlomil najdebelejšo vejo, ki jo je še lahko dosegel in stekel nazaj do razpoke v ledu, ki je pogoltnila njegovega prijateljčka. Divje je začel z debelo vejo udrihati po ledu  in naposled mu je uspelo – led je popustil in lahko je rešil prijatelja iz ubijalskega objema ledeno mrzle vode…

Pa se je oglasil najstarejši med njimi: »Jaz vam lahko povem, kako mu je uspelo!« Vsi so se vprašujoče zazrli vanj. »Nikogar ni bilo zraven, ki bi mu govoril, da ne zmore!«

Hvala, Les Brown, za to čudovito zgodbo. Vsakič ko jo slišim, me gane. Ne samo zato, ker ima »happy end«, ampak še bolj za to, ker  so glavni igralci v njej otroci in kaže na to, česa vse je sposobno tako majceno nedolžno človeško bitje! In je hkrati odličen primer tega, kako z leti izgubljamo to svojo notranjo moč, ker nam  okolica (ljudje, s katerimi pridemo v stik) na takšen ali drugačen način ubija sanje. Ko rečeš, da je mogoče, bodo oni rekli, da ni mogoče. Ampak to še ni najslabše. Najslabše je, da na koncu tudi sam sebi rečeš, da ni mogoče. In odnehaš.

Večina ljudi v življenju ne doseže tistega, kar želi, ne zato, ker bi merili previsoko, ampak ker merijo prenizko in zadenejo – ne verjamejo vase. Kar 87% ljudi klone pred raznoraznimi strahovi, zaradi prepričanj, ki so jim jih vcepili drugi.

Konec leta in v začetku novega spet dajemo nove obljube (kako dolgočasni in predvidljivi smo!), kar tako iz navade, ker to vsi počnejo in brez da bi sploh dobro razmislili o tem, da bi bilo morda bolje biti kar tiho in si prihraniti vsaj malo posmeha tistih, ki ne verjamejo v vas.

Če za kaj, potem je konec leta še najbolj primeren za to, da pogledamo nazaj, kaj se nam je v preteklem letu zgodilo: da pogledamo, kako nizko ali visoko smo ciljali – in kaj smo zadeli. In šele potem smo v resnici upravičeni do tega, da razglašamo (ali pa tudi ne), kaj vse bomo naredili prihodnje leto. In predlagam vam, da dvignete letvico nekoliko višje! Kajti nihče vam nima pravice govoriti, da ne zmorete, da niste sposobni ali da ni mogoče. Nihče!

Ali hočete »zmagati«? Koliko ljudi imate v svojem življenju, ki vam vedno govorijo, da vam ne bo uspelo, ker vam še nikoli ni in ker to preprosto ni mogoče? Kako to vpliva na vas? In v to, koliko verjamete, da je mogoče?

Res me zanima, če verjamete vase in kako nizko/visoko ciljate, vesela bom vaših komentarjev – spodaj. Hvala.

Želim vam lep december – je mogoče, da prava zima še pride :-)!

Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.

Opomni me na
Polona
Gost
Polona

Na zelo nazoren,lep,enostavne način opisuješ, kaj vse lahko dosežemo,kaj vse si lahko zastavimo…. Pa da se vrnem na razpoko v ledu, na moč otroka… Mislim da ima vsak od nas nekje v pozavesti shranjene vzorce,katere so nam ne namerno dali starši. Saj tudi oni niso krivi,ker jim nihče ni znal razložiti, da s tem delajo napako. Če nekaj časa (let) poslušaš kako je neka stvar nemogoča, kako je težka,kaj se MORA narediti da lahko živiš “normalno”…. je preklop na pozitivne misli, na mišlenje po moči, znanju da je lahko drugače.. dolgotrajen in naporen. Vendar ni tako. S tvojimi besedami in… Preberi več »