Kaj naj naredim, da se moja žena ne bo več (toliko) jezila name? (2. del)

Dobra novica je, da ne glede na to, kako sitna je trenutno tvoja žena (partnerka) in četudi za vse krivi samo tebe, si tudi ona zagotovo želi boljši odnos (enako velja tudi za moške). Nikoli namreč še nisem spoznala nikogar, ki bi rekel, da si želi imeti slab odnos.

Toda dokler razmišljamo samo o sebi, o tem, kako smo prizadeti, razočarani, kako nepravično je vse skupaj, o tem, da smo siti vsega in se nam ne da več s tem ukvarjati…, bomo zelo težko kaj spremenili.

Da se razumeva, dragi moški, hudo mi je vsakič, ko mi nekdo prizna, da je vsak dan doma ali drugje deležen nespoštovanja, vpitja, prevar, najedanja, zbadanja, ignoriranja ali še celo česa hujšega. Nikoli ne trdim, da je treba ‘potrpeti’ in počakati, da se stvari nekako razrešijo, ker so nam prav takšni nasveti naših babic naredili ogromno škode.

Razočaran pa bo tisti, ki pričakuje od mene, da mu bom kdaj koli dala prav, kadar se pritožuje nad partnerjem in ga hoče narediti ‘krivega’. Kajti težav nikoli ne moremo odpraviti s tem, da s prstom kažemo na partnerja.

Če želiš ostati v tem odnosu, se mora nekaj spremeniti – in to si ti. S tem ne mislim, da si ti najbolj odgovoren za trenutno situacijo, ampak vse, kar lahko spremeniš, je to, da spremeniš svoje dojemanje tega, kaj se trenutno dogaja (in enako bi rekla tudi tvoji ženi, če bi govorila z njo).

Povsem razumljivo je, da smo v primeru partnerjevega uničevalnega obnašanja prizadeti in užaljeni. Toda žal nam to ni v nobeno pomoč.

Ko smo sposobni samo za kratek trenutek izstopiti iz svoje užaljenosti in razumeti, zakaj se partner tako obnaša, potem smo naredili že velik korak proti rešitvi.

Na primer: ne moreš se strinjati s tem, da se partner vedno odzove jezno, toda lahko razumeš, da ga/jo nekaj muči.

Ne moreš se sprijazniti, da te partner želi zapustiti, toda lahko se strinjaš s tem, da nihče od vaju ne želi še naprej živeti v nezdravem odnosu.

Ne moreš se strinjati s tem, da te je partner prevaral, toda lahko se strinjaš s tem, da se vsak želi počutiti ljubljenega in vrednega in da je to poiskal drugje, če tega doma ni dobil, drži?

Ko začnemo na tak način preigravati partnerjevo obnašanje, potem ga kar naenkrat ne vidimo več kot nekoga, ki nam greni življenje, pač pa kot nekoga, ki ima ravno tako svoje potrebe in želje in si enako kot ti samo prizadeva, da bi se počutil dobro.

Prej kot razumeš, da ženini izbruhi, izpadi, umiki, tišina niso njena namerna dejanja (tega v 99% ne počne nalašč), pač pa le posledica njene stiske oz. tega, da od tebe v čustvenem smislu ne dobi tistega, kar potrebuje, prej bosta odpravila napetosti.

Večina naših dejanj je namreč povsem avtomatskih in o njih sploh ne razmišljamo; ne zavedamo se posledic. Ker nas vodijo naše potrebe, se osredotočamo na to, kaj dobimo, ne pa na to, kaj damo.

Vsakič ko od partnerja ne dobimo, kar potrebujemo, to ovrednotimo kot “nima me dovolj rad. Če bi me imel res rad, potem mi ne bi tega delal.”

Dokler smo tako zagledani vase in nas svoje potrebe (sebični), tudi povsem  napačno domnevamo, da ima partner enake potrebe kot mi. Iz tega izhaja, da partnerju damo tisto, kar zadovoljuje nas, namesto tega, kar potrebuje on.

Kako torej prekiniti izbruhe slabe volje, najedanja, vpitja ipd.?

Ne glede na to, kako utrujen si od dogajanja doma, to, kako si razlagaš sleherno nevihto igra največjo vlogo pri tem – kakšen pomen ji daš.

To, kako interpretiraš posamezne dogodke je ključnega pomena, kako se odzoveš.

Vsako vpitje, jeza je klic na pomoč.

Oseba v resnici kliče “ne dobim tistega, kar potrebujem in sploh nimam nobene možnosti, čisto sem iz sebe!” Oseba takrat potrebuje našo polno pozornost, povezanost, zagotovilo, da ne bomo zbežali.

Ne glede na to, kako prizadet si takrat, če se boš odzval z napadom ali z umikom, se bo ogenj razplamtel do nepojmljivih razsežnosti. Če je še tako težko razumeti, od tako razburjene osebe ne moreš dobiti tistega, kar TI trenutno potrebuješ. Takrat moraš zbrati toliko moči in poguma, da svoje potrebe za trenutek potisneš ob stran, se umiriš in pomiriš ženo.

Če si izbral zadnji odgovor, si na zelo dobri poti. Dejstvo je, da ko se z nekom, ki je razburjen, strinjamo, ga s tem v veliki meri potolažimo in pomirimo.

V nadaljevanju poslušaj in poskušaj ugotoviti, kaj trenutno tvoja žena najbolj potrebuje, pa očitno ne dobi (ne čuti): je to občutek varnosti, da boš tam in ji ne boš obrnil hrbta? Občutek pomembnosti, ker nihče ne ceni njenega truda? Potrebuje občutek, da je ljubljena in ti je pomembna?

Karkoli že je, preden se ne bo umirila, ne smeš obupati nad njo (oziroma ne smeš obupati nad sabo, ker to pomeni, da svoje naloge nisi najbolje opravil).

Z enakim pristopom lahko pomiriš katerokoli osebo, ki ti veliko pomeni (še posebej otroka).

Jezna oseba je običajno zelo negotova oseba, ki se ne čuti dovolj pomembno (cenjeno). Ne uživa v tem, da je jezna, toda v tistem trenutku je to njen edini način, da pridobi pomembnost, ki jo tako potrebuje. V veliko olajšanje ji je (in vsem okoli nje), ko se ji ni potrebno več za vsako malenkost razburjati.

ÄŒe povzamem ta proces v treh korakih:

Vse to sem na daljÅ¡i način (kakopak) povedala kot ženska moÅ¡kemu (in drugim ženskam). Če bi bila moÅ¡ki, bi bilo dovolj, da bi napisala: ne reÅ¡uj problema – prisluhni. In problem bo reÅ¡en.  Dodala pa bi Å¡e tale video 

Če potrebuješ dodatno pomoč ali usmeritve, ti bom pomagala po svojih najboljših močeh.

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.