Kar vidimo, je stvar perspektive (in ne resnice)

Ženska je imela še nekaj ur do poleta. V knjigarni na letališču si je kupila knjigo, v trgovini vrečko piškotov, nato pa se je udobno namestila v čakalnici.
Zatopljena v knjigo dolgo ni opazila, da je moški, ki je sedel poleg nje, brez najmanjšega sramu vzel nekaj piškotov iz vrečke. Bila je zaprepadena, toda ni želela delati scene. 

Pogledala je na uro in hitro pohrustala nekaj piÅ¡kotov, toda tudi kradljivec piÅ¡kotov se sploh ni dal motiti in je Å¡e naprej segal v vrečko. Ženska je zaradi tega postajala čedalje bolj razdražena in si mislila: “ÄŒe ne bi bila tako prijazna kot sem, bi mu že zdavnaj primazala klofuto.”

Z vsakim piškotom, ki ga je vzela, je tudi on vzel enega in ko je v vrečki ostal le še en piškot, se je spraševala, kaj bo naredil. Z nasmeškom na obrazu in nekoliko nervoznim pogledom je vzel še zadnji piškot in ga prepolovil. Ponudil ji je polovico, drugo pa hotel pojesti sam.

Ženska mu je brž iztrgala piÅ¡kot iz roke in si mislila: “Madona! Ta pa je nevljuden in nehvaležen!”

Bila je čisto iz sebe in olajšano je zavzdihnila, ko so ravno napovedali njen let. Hitro je vstala, pobrala svoje stvari in se odpravila proti izhodu, ne da bi še enkrat pogledala nesramnega kradljivca. 

Na letalu se je potopila v svoj sedež in ko je segla v torbo po knjigo, je otrpnila od presenečenja; zagledala je svojo vrečko piÅ¡kotov. ”ÄŒe so moji tukaj, potem so bili tisti piÅ¡koti njegovi in želel jih je deliti z mano…,” je zagodrnjala.

Z obžalovanjem je spoznala, da je bilo prepozno za opravičilo, ker je bila v resnici ona tista, ki je bila nesramna, nevljudna, tatica.
(Valerie Cox, “A Matter of Perspective”)

To, kar vidim jaz in to, kar vidiÅ¡ ti, je lahko nekaj povsem drugega. Ali na sliki zgoraj vidiÅ¡ mlado ali staro žensko, ali pa mogoče vidiÅ¡ obe hkrati? Kaj je res? 😉

Pomisli dvakrat, preden naslednjič nekoga obsodiÅ¡, ker vidi stvari drugače kot ti…

Saša