»NiÄ Äudnega ni, da mnogi od nas ne prenesejo samote in da si, kadar so sami v sobi, vedno prižgejo radio ali televizor. To poÄnejo samo zato, da ubežijo Notranjemu glasu. Pri tem pa moramo vedeti, da je navzoÄnost tega glasu neizogibna stopnja v procesu rasti. V doloÄenem obdobju življenja smo prav vsi žrtve naÅ¡ega Notranjega glasu. Zdaj ko veste, da obstaja, boste opazili, da ga sploh ni lahko »izklopiti«. Dotlej se samo zavedajte, da vas ima vaÅ¡ Notranji glas za žrtev.« Susan Jeffers
Ni me sram priznati; bilo je obdobje v mojem življenju, ko nisem prenesla samote. Enostavno nisem zdržala tega, da sem se v nekem trenutku, okolju znaÅ¡la popolnoma sama. Stalno sem rabila »akcijo«, da se nekaj dogaja in tako sem hitro poklicala to ali ono, tipkala temu ali onemu in obvisela na telefonu. Ali pa buljila v tv ekran. Samo da nisem bila sama s sabo. Sama s svojimi mislimi, ki kar niso utihnile: »SaÅ¡a, spet si zasrala. Spet si ga/jo prizadela, kako si lahko taka?« »SaÅ¡a, a boÅ¡ Å¡e naprej dovolila, da bo Å¡ef tako delal s tabo?« »SaÅ¡a, alo zmigaj se že, pojdi na telovadbo!«, »Hej, SaÅ¡a, sobota je, ostani doma in se danes malo veÄ posveti Eriki. Å e bolje – Romanu!«
Pa daj utihni že, tega ne bom posluÅ¡ala! In sem hitro spokala v trgovino ali pa klepetala po telefonu, se dobila na kavi, Å¡la med ljudi, povabila ljudi k sebi, samo da je Äas minil in da se mi ni bilo treba ukvarjati s stvarmi, za katere mi je moj g. Notranji glas sporoÄal, da bi se bilo dobro ukvarjati… Bežala sem stran od Njega. Bežala sem stran od sebe.
Res si takrat nikoli ne bi mislila, da bom lahko kdajkoli uživala v samoti. Zelo veliko imam opravka z ljudmi in zato mi samota najbrž paÅ¡e toliko bolj.  Toda ni bilo tako od samega zaÄetka. Ni lahko pogledati resnici v oÄi. Ni lahko samemu sebi plaÄati nekaj raÄunov. Toda Å¡lo je na bolje. In bilo je tudi prehodno obdobje, ko sem se spraÅ¡evala – ali je prav, da mi je vÅ¡eÄ, da sem rada sama? In potem sem v pravem trenutku dobila odgovor: “SaÅ¡a, ko boÅ¡ naÅ¡la mir v sebi, boÅ¡ ljudem s tem dala veÄ.”  To je vse, kar sem rabila sliÅ¡ati.
Najboljše stvari, ki jih ustvarim, pridejo iz trenutkov popolne samote. Ali takoj zatem. Ko ugasnem ves hrup okoli sebe, takrat lahko dejansko slišim samo sebe.
Saša
p.s. NajboljÅ¡i odnos, ki ga lahko imaÅ¡, je odnos sam s sabo. NajboljÅ¡i “test” ali Å¡e vedno bežiÅ¡ sam pred sabo, je test z ogledalom; ali preneseÅ¡ svoj pogled v ogledalu? Se lahko vsaj eno minuto gledaÅ¡ direktno v oÄi in ti ob tem ne postane nelagodno in se samemu sebi ne zdiÅ¡ “grd” in  “grozen”?
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.
Saša,
lepa izpoved… spomnil sem se na nedavno prebiranje Jungove knjige ÄŒlovek in njegovi simboli. Jung je notranji glas, ki ga omenjaÅ¡, poimenoval Sebstvo. Z njim je mislil na popolno osebnost, ki nam je v življenju namenjena postati. ÄŒimbolj poln, uresniÄen Jaz.
Å koda le, ko nam trenutni naÄin življenja povzroÄa hud izziv, da bi mu prisluhnili in upoÅ¡tevali njegov dobrohotni glas rasti in razvoja. Ko bi vedeli, da nas pelje proti resniÄni sreÄi in zadovoljstvu s seboj, bi ga gotovo mnogo raje posluÅ¡ali.
Hvala ti za tvoj prispevek, SaÅ¡a, in ti želim lep, izpolnjujoÄ teden 😉
lp, Aleš
Aleš, najlepša hvala in vse dobro tudi tebi!