“Ločila se je, ker nisem dal kozarca v pomivalca”

Tokrat delim izpoved (ločenega) moÅ¡kega, ki je žal prepozno dognal, kako je sam počasi uničeval svoj zakon. Izredno mi je vÅ¡eč njegov pristen način pisanja,  a sem se odločila deliti v prvi vrsti zato, ker izvrstno ponazori moÅ¡ki vidik soočanja z zakonskimi problemi,  presenetljivo dobro pa razume tudi ženskega. Ko sem brala njegov zapis me ni samo nasmejal, ampak sem takoj pomislila: “Mater, to mora tudi moj mož prebrati!” Ženska, pač .

Pa ti, kakšno se ti zdi stališče avtorja v tej izpovedi?
Je bila njegova žena res malenkostna?
Se sam(a) prepoznaš v zapisu, se morda podobno počutiš?
Ali misliš, da bi se ti lahko vsaj včasih drugače odzval na ženine prošnje?

Začnimo pogovor  

************************

“Ločila se je, ker nisem dal kozarca v pomivalca”

SliÅ¡i se tako nerealno: “Žena me je zapustila, ker včasih posode nisem dal v stroj.”

Ona izpade smešna; jaz pa sem žrtev njenih nerealnih pričakovanj.

Radi pokažemo s prstom na druge, kadar želimo pojasniti, zakaj je šlo nekaj narobe. To se je zgodilo zato in zato in še zaradi tega. Ne zato, ker bi jaz imel kaj pri tem!

Včasih pač puščam kozarce ob kuhinjskem koritu, le nekaj centimetrov stran od pomivalnega stroja.

To mi pač ni pomembno. Nikoli mi ni bilo pomembno, niti, ko sem se oženil. Toda BILO je zelo pomembno njej.

Vsakič, ko je prišla v kuhinjo in je ob umivalniku videla kozarec, se je nevarno približala temu, da se odseli in konča najin zakon. Le da tega nisem VEDEL.

Toda tudi če bi, se bojim, da se ne bi toliko potrudil v tem, da izboljšam svoje obnašanje, kot sem si  trmasto prizadeval, da bi ona stvari videla po moje.

Moški nismo otroci, čeprav se tako obnašamo

Občutek, da nas drugi spoštujejo, je za nas, moške,  pomemben.

Občutek, da te tvoja žena spoštuje, pa  je bistven za izpolnjeno življenje. Mogoče sem mislil, da bi me žena morala spoštovati že samo zato, ker sem se poročil z njo. Ne bi bilo prvič, da sem se čutil do nečesa upravičen. Nekaj vem zagotovo in to je, da nikoli nisem povezal tega, da bi kozarec dal v stroj, s tem, da bi me žena bolj spoštovala.

Pred kratkim sem odgovoril na nek komentar, kjer je avtorica predlagala, da bi žene in matere moškim podale roko sprave, namesto, da  jih krivijo za vsak družinski polom. Res cenim, kar je predlagala.

Toda spomnim se, kako se je moja žena pogosto pritoževala, da jo utruja, ker mi mora ves čas govoriti, kaj in kako je treba narediti.  Zato je nekaj najbolj vročega, kar lahko moški reče ženi: »Štekam« in potem poskrbi za to.
Jaz pa sem vedno razpravljal z njo: “ÄŒe bi mi samo povedala, kaj hočeÅ¡, da naredim, bom to z veseljem naredil.”

Toda ona ni želela biti moja mama. Želela je biti moja žena in želela je, da bi uporabil vso svojo pamet in zmožnost učenja za logistiko obvladovanja življenja in gospodinjstva.

Želela je, da bi sam dojel, kaj je treba narediti in da bi iznašel svoje metode, kako bom to naredil.

Želim si, da bi se lahko spomnil, kaj mi je bilo takrat pri tem tako nerazumljivo.

Moški znamo narediti

Moški so izumili težko mašinerijo, ki lahko varno leti po zraku. Moški so potrdili heliocentrični model solarnega sistema in ugotovili, da se Zemlja vrti okrog Sonca. Moški so zasnovali in zgradili visoke nebotičnike in vzamejo srce mrtvega človeka in ga vsadijo v telo živega človeka in ti ljudje potem preživijo. Kar je noro.

Moški smo povsem dobri pri opravljanju stvari.

Moški smo povsem sposobni tudi za opravljanje mnogih stvari, zaradi katerih se žene pritožujejo. Tisto, v  čemer pa nismo ravno dobri, pa je jasnovidnost, ali pa, da bi natančno predvideli, kako se bo žena počutila glede vsake stvari; to pa zato, ker se moški in ženski čustveni odzivi dramatično razlikujejo.

‘Hej, Matt! Zakaj si pustil kozarec na pultu in ga nisi dal v pomivalca?’

Nešteto razlogov.

Ker ga bom mogoče še uporabil.

Vseeno mi je, če kozarec stoji tam, tudi če pridejo gostje.

Nikoli se ne bom sekiral zaradi kozarca, ki tiči ob umivalniku. Nikoli. Ni verjetno. To je tako, kot bi mi nekdo rekel, da naj se začnem zanimati za kvačkanje, ali da uživam ob delu na dvorišču. Nočem kvačkati. In težko si zamišljam scenarij, po katerem bi mi bilo brkljanje po dvorišču bolj všeč kot KAR KOLI, kar bi lahko v istem času naredil.

Samo EN razlog je, zakaj nikoli več ne bi pustil kozarca ob koritu. Lekcija, ki sem jo usvojil veliko prepozno: zato, ker ljubim in spoÅ¡tujem svojo partnerko in ker NJEJ to VELIKO pomeni. Zdaj namreč razumem, da vsakič, ko pustim kozarec na pultu, jo to zaboli – dobesedno ji povzroči bolečino - zato, ker se ona počuti, kot bi ji rekel: “Hej. Ne spoÅ¡tujem te, dol mi visi za tvoje občutke in mnenje. To, da si ne vzamem 4 sekunde, da bi kozarec pospravil v pomivalca, je zame bolj pomembno kot ti in tvoji občutki.”

Kar naenkrat ne gre več za nekaj benignega in brezveznega kot je (kvazi) umazana posoda.

Zdaj je to še kako pomembno dejanje ljubezni in pozornosti, sploh pa, a res? Štiri sekunde? To pa res ni nič, kar lahko naredim za njo, v primerjavi s tem, koliko se ona vsak dan žrtvuje zame.

Ni mi treba razumeti, ZAKAJ ji je ta neumni kozarec tako pri srcu.

Vse, kar moram razumeti in spoštovati  je, da ji je pač pri srcu. Potem ljubiti jo  =  položiti kozarec v pomivalca.

Pokazati, da jo imaš rad = poberi gate in štumfe in jih vrzi v koš za perilo.

Pokazati , da jo imaš rad = previdno obriši čevlje, ko stopiš na tla, ki jih je tik pred tem skrbno očistila.

Pokazati, da jo imaš rad = poskrbi za obveznosti povezane z otroki, da si bo lahko vsaj malo odpočila in da ji ne bo treba ves čas skrbeti glede vsega.

Pokazati, da jo imaÅ¡ rad = “Živijo, ljubica. Ali je treba kaj prinesti iz trgovine in tebi ne bo treba iti?”

Pokazati, da jo imaÅ¡ rad = milijon majhnih stvari, ki sporočajo “ljubim te” bolj kot bodo besede to lahko kdaj koli povedale.

Ja, tako preprosto je.

MoÅ¡ki, ki je sposoben spremeniti svoje obnaÅ¡anje – čeprav ne razume ali se ne strinja z njenim miselnim procesom – lahko ima čudovit odnos.

Moški hoče dokazovati svoj prav, zakaj lahko pusti kozarec točno tam. To zgleda nekako takole:

“VeÅ¡, kaj, jebi se ti in tvoj kozarec,” si mislimo. “Žrtvujem se zate in ti mi boÅ¡ zdaj srala zaradi ENEGA kur… kozarca, ki ga nisem dal v stroj?! Ta kur… kozarec, za katerega rabim nekaj sekund, da ga dam v stroj, kar bom rade volje naredil, ko ga ne bom več rabil, je tako pomemben, da mi zdaj tukaj težiÅ¡ zaradi njega?! Rada bi pokvarila ta miren večer in se skregala z mano in mi očitala, da te ne razumem in da sem te razočaral, zaradi enega kozarca? Po vsem, kar naredim zate in za naÅ¡o družino in da nam je lepo — velike stvari, za katere pa nikoli ne sliÅ¡im “hvala ti” (in  niti ne prosim za to) – izpostavila boÅ¡ zdaj ta kozarec kot velik zakonski problem? Jaz nikoli ne bi mogel biti tako malenkosten, tudi če bi se zelo potrudil. Pa se moram zdaj ukvarjati s tem. ÄŒe bi že rada ta kozarec v stroju, ga daj pa sama tja in mi ne teži. Sicer pa ga bom sam pospravil, ko ga ne bom več rabil. Ta kur… prepir je povsem neupravičen in ne bom se ti kar tako uklonil.”

Moški  se NOČE ločiti zato, ker mu žena teži zaradi kozarca, kar se njemu itak zdi povsem neracionalno. Moški hoče, da bi se žena strinjala z njim, da en kozarec ob umivalniku, ki ga itak ne bo nihče videl in rešitev vzame 4 sekunde, pač za življenje ni noben problem. Morala bi prepoznati, kako brezvezno in malenkostno je to v celotni življenjski shemi – tako vsaj on misli in zato še naprej vztraja in čaka, da se bo ona končno strinjala s tem.

Toda ona se ne bo nikoli strinjala z njim, ker za njo ni bistvo v kozarcu. Situacija s kozarcem bi lahko bila KATERA KOLI situacija, v kateri se ona počuti necenjeno in neupoštevano s strani moža.

Žena se noče ločiti zato, ker mož pušča svoj kozarec ob umivalniku.

Ločiti se hoče, ker se počuti, da je on ne spoštuje in ne ceni, kar ji pomeni, da je nima rad in da se zato ne more dolgoročno zanesti na njega. Ne more mu zaupati. Ni varna ob njem. Zato želi oditi in doživeti situacije, v katerih se bo počutila zadovoljna in varna.

Teoretično gledano, moški se želi bojevati, ker želi zmagati, zato, ker misli, da ima on prav (in jaz se strinjam z njim): umazan kozarec ni bolj pomemben od zakonskega miru.

In če bi tako mislila in čutila tudi njegova žena, potem bi se lahko upravičeno branil. Toda večina moških na žalost ne ve, da se NE prepira z njim zaradi kozarca. Z njim se prepira, ker želi potrditev, spoštovanje, priznanje in njegovo ljubezen.

ÄŒe bi on to VEDEL – če bi  povsem razumel to skrivnost, ki mu je ona Å¡e nikoli ni povedala na način, da se mu ne bi zdelo, da je nora (kar pač povzroči, da se sploh začneta prepirati) – in to je, da bodo situacija s kozarcem in vsi podobni argumenti posledično pripeljali do ločitve, sem prepričan, da bi ponovno RAZMISLIL, katere bitke naj izbira in da bi bil bolj pripravljen narediti tiste stvari, zaradi katerih se bo žena počutila ljubljeno in varno.

Mislim, da se ženske velikokrat ne strinjajo z mano. Ne verjamejo, da je možno, da moÅ¡ki ne bi vedel, kako se ona počuti zaradi njegovih dejanj, ko pa mu je to vendar že tolikokrat povedala, tudi v solzah – ne samo enkrat, pač pa znova in znova in znova mu je govorila, kako vznemirjena je in, kako jo to boli.

In to je pomembno: povedati moÅ¡kemu nekaj, kar se njemu v osnovi ne zdi smiselno (logično), enkrat ali milijonkrat, Å¡e ne pomeni, da tudi “ve”. Prav ali narobe, on v enaki situaciji v obratnih vlogah nikoli ne bi bil prizadet, zato misli, da tudi žena ne bi smela biti PRIZADETA. Enostavno se njemu zdi, da ona nima pravice do tega (in da mu potem to Å¡e očita), zato se mu to zdi nepoÅ¡teno.

“Nikoli se ne vznemirim, če delaÅ¡ nekaj, kar mi ni vÅ¡eč,” si razlaga moÅ¡ki, kot da bi se njegova žena NAMERNO želela počutiti prizadeto in nesrečno.

Ko imaÅ¡ nekoga zares rad, ti je v užitek, da delaÅ¡ stvari, zato, da vaju zbližujejo, ne pa, da samo rutinsko ‘opravljaÅ¡ svoje obveznosti’.

Ni to:”Jebemti, spet hoče od mene, da naredim to in to!”

Pač pa je: Vesel sem, da imam še eno priložnost, da lahko ženi pokažem, da je zame ena in edina in da se lahko zanese name in da ji ni treba iskati sreče in zadovoljstva drugje.

Ko moški dojame enačbo, da situacija s kozarcem (ki ga nikoli ni in ga nikoli ne bo čustveno ganila) močno boli njegovo ženo in da se zaradi tega (ker ne upošteva njene želje) počuti žalostno, jezno, osamljeno, neljubljeno, zapuščeno, necenjeno, prestrašeno, itd.… Ko moški zares dojame globino tega in da je to resnica, čeprav je njemu nesmiselna?

Potem se vse spremeni za vedno.

Matthew Fray (She divorced me because I left dishes by the sink)