Mož mi laže (prikriva) – kaj naj naredim?

Dobila sem zanimivo vpraÅ¡anje: “Moj mož je pred kratkim nehal kaditi, danes pa sem mu naÅ¡la cigarete in ne vem, kaj naj naredim. Ne moti me, če kadi, moti me laganje in skrivanje…”

Ker takšne situacije sploh niso tako redke in ker se je vsak od nas verjetno že kdaj znašel v podobni situaciji, upam, da bo ta zapis marsikomu v pomoč.

Najprej, vedno boli, ko izveš, da se ti je partner zlagal. In zelo težko je razumeti, zakaj se ti je sploh zlagal, ko pa bi si vendarle morala zaupati.

Toda, ali gre v tem primeru res za laganje, ali pa gre ‘le’ za prikrivanje?  Tehnično gledano se mož v tej zgodbi sploh ni zlagal, ker je žena prva ugotovila, da mož kadi. Ugotovila pa je najbrž tako, da je brskala po njegovih žepih. In zaupanje bi vendar moralo biti obojestransko, ni tako?

Zakaj partner prikriva?

Zna pomagati, če se nekoliko poglobimo v moÅ¡ki svet, kjer bomo (ženske) ugotovile, da imajo moÅ¡ki svoje razloge, kaj povedati, kdaj povedati in če sploh povedati. In v veliki meri je to odvisno prav od ženske, ki jo ljubijo. [Tweet “Kaj, kdaj in če sploh bo moÅ¡ki kaj povedal, je odvisno tudi od ženske, ki jo ljubi.”]

O tem ob kakÅ¡ni drugi priložnosti, lahko pa določimo nekakÅ¡en ‘skupni imenovalec’:  moÅ¡ki se resnično ne želijo prepirati z ženskami (s tistimi, ki jih ljubijo, pa Å¡e posebej ne).

Moški zelo težko funkcionira, kadar ima v bližini nesrečno ali celo jezno žensko.  Če ima izkušnjo, da se pogosto spreta, kadar ji želi nekaj povedati, potem je njegova tišina še toliko bolj verjetna in razumljiva. Ne glede, kaj naredi,  je ne more  osrečiti in zato se počuti nemočnega.

Poleg tega se  boji, da bi jo razočaral in ona je zadnja oseba, ki bi jo želel razočarati. Želi, da je srečna, zato se mu skrivanje oz. to, da ji zamolči kajenje, verjetno pa Å¡e kaj drugega, zdi najboljÅ¡a reÅ¡itev. Na žalost pa ima ravno nasprotni učinek na žensko…

Kako se torej obnašati do partnerja, ki nam prikriva resnico?

Na kakršen koli že način žena izve, da ji mož/partner nekaj prikriva, jo to prizadene. Na nek način se počuti prevarana, zato je dobro in pohvalno, da prej razmisli o svoji reakciji, kajti ta lahko bistveno vpliva na to, ali bo mož nadaljeval s prikrivanjem in tudi laganjem.

Kadar moški nečesa noče povedati ali pa se noče pogovarjati (ali bolje prepirati),  običajno ženske želimo izsiliti odgovor ali pogovor, toda moški bo tako še težje spregovoril. Kar vodi v še večji pritisk s strani ženske. Kar vodi v še večji umik moškega. Kar vodi v … no, saj razumeš.

V primeru, ko ženska ‘slučajno’ odkrije, da ji mož nekaj prikriva (v tem primeru kajenje),  je nekoliko v dvomih, kako naj mu to pove, saj ne želi, da bi ugotovil, da mu je brskala po žepih, če je to na stvari, seveda.

In  tako se kaj hitro lahko zgodi, da tudi ženska raje molči in se pretvarja, da nič ne ve. Na prvi pogled to morda sploh ni slaba ideja, saj se mož verjetno ne bo mogel prav dolgo vsakič izmuzniti na balkon in resnica bo slej ko prej priÅ¡la na dan. Toda prikrivanje, sumničavo vedenje, kot tudi pretvarjanje ni prav nič ‘enostavno’ in zagotovo na dolgi rok ni zdravo za vajin odnos.

Veliko in neprimerno bolje je o tem spregovoriti.

Osredotoči se na dejanje, ne na osebo

Vsakič ko začneÅ¡ pogovor  z  ‘”vem, da spet kadiÅ¡, “zakaj si mi lagal?”, »koliko časa mi že prikrivaÅ¡?”  ipd. , direktno obtožiÅ¡.

Nihče ne želi biti obtožen, da laže. Skoraj vsak, ki bo obtožen, da laže, se bo začel braniti in običajno tudi napadati nazaj (obtoževati). Tako se sleherni poskus pogovora sprevrže v soočanje in na koncu v spor.

Poskusi se pogovoriti z njim na miren in zrel – odrasel način. Na način, ko te bo lahko dejansko slišal, kaj želiš povedati, brez občutka, da je na zaslišanju ali, da se mora zagovarjati (tudi če je v resnici naredil nekaj narobe). Predstavljaj si, kako bi si sama želela, da bi partner to povedal tebi, če bi šlo za podobno težavo.

Tudi v tem primeru pomaga, če začneš pogovor s tem, kaj si odkrila in kako je to vplivalo nate, npr:

»Rada bi se pogovorila s tabo o nečem, kar sem izvedela in me je kar precej vznemirilo. Našla sem cigarete in zdaj me boli, ker tega nisem izvedela od tebe. Mogoče si se bal, da bom jezna in to lahko razumem, ker sem se velikokrat tako odzvala. Ampak rada bi se o tem pogovorila, ker ne želim, da se skrivaš pred mano. Ne moti me tvoje kajenje, moti pa me, če nisva iskrena drug z drugim…«

Ne trdim, da je to idealen primer, sploh, če trenutno s partnerjem le s težavo komunicirata in se skoraj vsakič na koncu spreta. Morda bi v tem primeru res bilo bolje, da še kakšen dan ali dva počakaš in razmisliš, preden mu karkoli rečeš.

Toda roko na srce,  ta način je veliko boljši kot da napadeš in obtožiš partnerja, ker omogoča prostor, kjer se bosta oba počutila bolj varno in bosta le tako tudi v prihodnje lahko bolj sproščena in odkrita drug z drugim.

Rada bi slišala tvoje mnenje. Napiši spodaj, če si že kdaj bil-a v podobni situaciji in kako si reagiral-a.  Hvala!

Zate,

Saša

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.