VÄeraj me je presenetila (negativno) izjava naÅ¡ega znanega, zdaj predavatelja, nekoÄ ministra, ki pravi, da se njemu ne zdi, da bi se komunikacija Å¡tudentov z leti kaj poslabÅ¡ala, le da se je »preusmerila« v neverbalno… Pustimo ob strani dejstvo, da je glasen zagovornik pametnih telefonov.
Dejstvo je, da danaÅ¡nji otroci in mladina rastejo ob pametnih telefonih in da z njimi poÄnejo »vse«, razen telefoniranja. To zadnje res težko sprejmem (Äe imaÅ¡ doma najstnico, potem najbrž veÅ¡ o Äem govorim; ne kliÄejo in ne pogovarjajo se med sabo in nikoli, ampak res nikoli se ne javijo takrat, ko jih kliÄeÅ¡, pa Äeprav veÅ¡, da so zalepljeni na telefon!).
No, da se vrnem k bistvu: mene, za razliko od tega priznanega gospoda, ta neverbalna komunikacija, ki ni znaÄilna samo za naÅ¡ naraÅ¡Äaj, ampak postaja norma, skrbi, zelo. Ker ima veliko negativnih stranskih uÄinkov, na katere sama že dlje Äasa opozarjam.
Postajamo Äedalje bolj vase zagledani. Izgubljamo prave, pristne stike. Izgubljamo sebe. In kot da to Å¡e ni dovolj, tudi drug drugemu nehote povzroÄamo hudo Äustveno Å¡kodo – ker kažemo samo eno plat medalje, tisto, za katero hoÄemo, da jo vidijo.
Kako smo obÄudovani, lepi, uspeÅ¡ni, priljubljeni. Kako imamo radi svoje službe. Kako super starÅ¡i smo. Kako dobri partnerji smo. KakÅ¡ni mojstri v kuhinji smo. KakÅ¡ni ljubitelji narave smo… Vsi smo sreÄni. NihÄe se ne loÄuje, nihÄe ni nesreÄen s partnerjem, nihÄe ni brezposeln, nihÄe ne joka za zaprtimi vrati?
In ti, ki si sam s sabo, ko si imel že boljÅ¡e trenutke, in ko gledaÅ¡ vso to ‘krasoto’, si potemtakem edino bitje, ki se poÄuti za en drek? Halo!?
In kako vse to pojasniti otroku, ki ‘resniÄnih’, veselih in trpeÄih ljudi okrog sebe sploh veÄ ne vidi, ker ves Äas bulji v svoj ‘pametni’ telefon? Kako mu pojasniti, da v telefonu vidi samo eno plat medalje? Kako mu pojasniti, da je silno težko gledati Äloveka v oÄi in mu v obraz povedati, kaj si misliÅ¡ o njem, medtem ko lahko vsak strahopetec natipka nekomu na profil, kar mu paÅ¡e? Da ni v redu, Äe ‘chata’ z nekom, ki sedi poleg njega? In kako mu pojasniti, da Äe fant/dekle ne sprejme njegove proÅ¡nje za prijateljstvo v roku 5-ih minut, to ne pomeni, da mu ni vÅ¡eÄ?
Evo, to je samo nekaj izzivov, ki nam dihajo za ovratnik sleherni dan. Pa ne samo starÅ¡em. Mnogi odrasli so namreÄ posesani v ta Äudoviti happy svet, kjer hranijo svojo potrebo po obÄudovanju, vrednosti in priznanju. A v sebi so Äedalje bolj prazni…
Vedno sta dve plati vsake zgodbe. Tudi pametni telefoni imajo dve plati zgodbe. Manj kot bo pogledov v oÄi in veÄ kot jih bo v zaslon, slabÅ¡e se nam piÅ¡e…
“Bojim se dneva, ko bo tehnologija prehitela medÄloveÅ¡ke odnose. Svet bo dobil generacijo idiotov.” (A. Einstein)
Za boljše odnose!
Saša
p.s. tale video pa je Äisti navdih, daje mi upanje, da se konÄno prebujamo iz tega stanja zamaknjenosti…
“Predstavljam si svet, ko se bomo smejali temu, da imamo skoraj prazne baterije, ker bo to pomenilo, da smo eno Ärtico bliže ÄloveÄnosti…”Â
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.