Počen lonec: odlična zgodba za vse, ki mislite, da “niste dovolj dobri”

V Indiji je mlad fant vsak dan prinašal vodo svojemu gospodarju. Imel je dva velika vrča, ki si ju je oprtal na vrat in ju nosil vsakega na svoji strani. Eden od vrčev je bil poškodovan in medtem ko je fant prinesel vodo do gospodarja, je iz njega odtekla že polovica vode.

Polni dve leti je tako fant dnevno prinašal le enega in pol vrča vode v gospodarjevo hišo. Seveda je bil prvi vrč zelo ponosen nase, medtem ko je bil drugi, počen vrč zelo nezadovoljen in čedalje bolj se je sramoval samega sebe, ker je lahko dosegel le pol tega, za kar je bil ustvarjen.

Nekega dne je, ko je sam o sebi menil, da je popolna zguba, ob potoku potarnal fantu: “Zelo se sramujem samega sebe in rad bi se ti opravičil.” “Le zakaj?” je vprašal fant. “Česa se sramuješ?”
“Zadnji dve leti je zaradi te moje razpoke na poti do gospodarjeve hiše iz mene vsakič odtekla polovica vode. Zaradi moje pomanjkljivosti, moraš ti toliko bolj delati in in tvoje delo ni tako cenjeno,” je potožil vrč.
Fantu se je vrč zasmilil in sočutno je dejal: “Poslušaj me, medtem ko se bomo vračali h gospodarjevi hiši, prosim opazuj cvetje ob poti.”

In res, ko so se vzpenjali po hribu, je počen vrč opazoval prelepe rože ob poti, ki jih je grelo toplo sonce. To ga je nekoliko razvedrilo. Toda, ko so prispeli na cilj, se je spet počutil slabo, ker je iz njega spet iztekla polovica vode in spet se je opravičeval nosaču za svojo neposobnost. Fant pa mu je odgovoril: “Si opazil, da so bile rože samo na tvoji strani steze, ne pa tudi na drugi strani? To je zato, ker sem vedno vedel za tvojo pomanjkljivost in sem jo izkoristil. Na tvoji strani steze sem posadil rože in vsak dan, ko smo se vračali od izvira, si jih ti zalival z vodo, ki je odtekala iz tebe.  Celi dve leti sem lahko nabiral te prelepe rože in z njimi okrasil gospodarjevo mizo. Če ti ne bi bil takšen kot si, z razpoko, tega ne bi mogel narediti. Torej sem ti pravzaprav hvaležen za to.”
(neznan avtor)

Ta zgodba mi je zares vÅ¡eč iz dveh razlogov: ker je odlična prispodoba za slabo samopodobo in ker odlično ponazarja, da preveč stremimo k popolnosti  – ko pa smo  v resnici vsi, prav takÅ¡ni kot smo, popolni. Ko bi se le nehali obremenjevati s tem, kaj vse imajo drugi in kaj vse zmorejo drugi! Ko bi se le bolj osredotočili nase! Vsi imamo kakÅ¡ne pomanjkljivosti, toda razlika je v tem ali se z njimi obremenjujemo in se zaradi njih dajemo v nič ali pa jih sprejmemo, in jih le tako lahko tudi izkoristimo sebi v prid.

V tem vesoljnem svetu prav nič ne gre v nič. Kar je za nekoga slabo, je za drugega dobro.

Ne sramuj se sebe in svojih “pomanjkljivosti”. V njih se skriva tvoja moč.

Verjamem vate!

Saša

1 Comment
Inline Feedbacks
View all comments
Danica Pinter
9 let pred

Lepa zgodba. Vesolje je popolno….mi pa smo del vesolja <3