V Indiji je mlad fant vsak dan prinaÅ¡al vodo svojemu gospodarju. Imel je dva velika vrÄa, ki si ju je oprtal na vrat in ju nosil vsakega na svoji strani. Eden od vrÄev je bil poÅ¡kodovan in medtem ko je fant prinesel vodo do gospodarja, je iz njega odtekla že polovica vode.
Polni dve leti je tako fant dnevno prinaÅ¡al le enega in pol vrÄa vode v gospodarjevo hiÅ¡o. Seveda je bil prvi vrÄ zelo ponosen nase, medtem ko je bil drugi, poÄen vrÄ zelo nezadovoljen in Äedalje bolj se je sramoval samega sebe, ker je lahko dosegel le pol tega, za kar je bil ustvarjen.
Nekega dne je, ko je sam o sebi menil, da je popolna zguba, ob potoku potarnal fantu: “Zelo se sramujem samega sebe in rad bi se ti opraviÄil.†“Le zakaj?†je vpraÅ¡al fant. “Česa se sramujeÅ¡?â€
“Zadnji dve leti je zaradi te moje razpoke na poti do gospodarjeve hiÅ¡e iz mene vsakiÄ odtekla polovica vode. Zaradi moje pomanjkljivosti, moraÅ¡ ti toliko bolj delati in in tvoje delo ni tako cenjeno,†je potožil vrÄ.
Fantu se je vrÄ zasmilil in soÄutno je dejal: “PosluÅ¡aj me, medtem ko se bomo vraÄali h gospodarjevi hiÅ¡i, prosim opazuj cvetje ob poti.â€
In res, ko so se vzpenjali po hribu, je poÄen vrÄ opazoval prelepe rože ob poti, ki jih je grelo toplo sonce. To ga je nekoliko razvedrilo. Toda, ko so prispeli na cilj, se je spet poÄutil slabo, ker je iz njega spet iztekla polovica vode in spet se je opraviÄeval nosaÄu za svojo neposobnost. Fant pa mu je odgovoril: “Si opazil, da so bile rože samo na tvoji strani steze, ne pa tudi na drugi strani? To je zato, ker sem vedno vedel za tvojo pomanjkljivost in sem jo izkoristil. Na tvoji strani steze sem posadil rože in vsak dan, ko smo se vraÄali od izvira, si jih ti zalival z vodo, ki je odtekala iz tebe.  Celi dve leti sem lahko nabiral te prelepe rože in z njimi okrasil gospodarjevo mizo. ÄŒe ti ne bi bil takÅ¡en kot si, z razpoko, tega ne bi mogel narediti. Torej sem ti pravzaprav hvaležen za to.â€
(neznan avtor)
Ta zgodba mi je zares vÅ¡eÄ iz dveh razlogov: ker je odliÄna prispodoba za slabo samopodobo in ker odliÄno ponazarja, da preveÄ stremimo k popolnosti – ko pa smo  v resnici vsi, prav takÅ¡ni kot smo, popolni. Ko bi se le nehali obremenjevati s tem, kaj vse imajo drugi in kaj vse zmorejo drugi! Ko bi se le bolj osredotoÄili nase! Vsi imamo kakÅ¡ne pomanjkljivosti, toda razlika je v tem ali se z njimi obremenjujemo in se zaradi njih dajemo v niÄ ali pa jih sprejmemo, in jih le tako lahko tudi izkoristimo sebi v prid.
V tem vesoljnem svetu prav niÄ ne gre v niÄ. Kar je za nekoga slabo, je za drugega dobro.
Ne sramuj se sebe in svojih “pomanjkljivosti”. V njih se skriva tvoja moÄ.
Verjamem vate!
Saša
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.
Lepa zgodba. Vesolje je popolno….mi pa smo del vesolja <3