Razlika med poslušati in slišati (aktivno poslušanje)

MIHA: Sranje, oči, totalno sit sem te šole!
OÄŒE: Zakaj?
MIHA: Ah, čista izguba časa.
OČE: No, vsi se včasih tako počutimo. Tudi meni se je zdelo tako. Le malo moraš potrpeti, pa bo minilo.
MIHA: Ne vem, zakaj ne morem jaz biti tako kot Jan. Ima svojo delavnico in zasluži veliko denarja.
OČE: Ti nisi kot Jan. Jan je že zamudil izobraževanje. Verjemi mi, nočeš končati kot on.
MIHA: Kaj pa je narobe z Janom?!
OÄŒE: Saj nisem rekel, da je kaj narobe z njim. Gre samo za to, da ti ne boÅ¡ zapravil priložnosti za dobro izobrazbo… po vsem, kar sva z mamo naredila zate.
MIHA: Pa saj vaju nikoli nisem prosil za to!
OÄŒE: Sicer pa, če bi malo manj časa preživel za računalnikom in več za Å¡olo…
MIHA: Ah daj no…brez veze…Pozabi, nočem več govoriti o tem!*

Se tudi pri vas doma večina pogovorov konča nekako tako? Kdaj ste se nazadnje pogovarjali z nekom in ste tudi zares slišali, kaj vam je želel povedati (še posebej vašega otroka)?

Seveda boste najbrž rekli, da tudi vas že dolgo ni nihče posluÅ¡al. Kaj Å¡ele sliÅ¡al!  Večinoma namreč sliÅ¡im pritožbe, da se je z drugimi nemogoče pogovarjati, ker sploh ne posluÅ¡ajo. Poznam tudi ljudi, ki na prvi pogled  delujejo kot dobri sogovorniki (ker bolj malo govorijo in več posluÅ¡ajo), a tako je samo na povrÅ¡ju. Za njih je vse, kot da sliÅ¡ijo prvič ;-)…

SliÅ¡ati in biti sliÅ¡an. Danes že skoraj misija nemogoče. Tako zelo smo v pomanjkanju razumevanja, da so naÅ¡i pogovori postali prava bitka za prevlado, kdo bo lahko povedal svoje mnenje. Le redko kdo Å¡e posluÅ¡a. In Å¡e manj jih zares sliÅ¡i. Kar je bistvena razlika. In več kot bo čvekanja v nedogled in mlatenja prazne slame po družabnih omrežjih , bolj bomo pogreÅ¡ali prave pogovore in bolj bomo cenili tiste ljudi, ki nas bodo dejansko sliÅ¡ali…

Poslušati in tudi slišati sogovornika res ni lahko delo. Se pa splača potruditi, če želite izpolnjujoče odnose. Še posebej to velja za komunikacijo z otroci, ko jih večinoma samo na pol poslušamo, pa še to  tako, da jim med kuhanjem in drugimi opravili kažemo hrbet (to velja predvsem za vas, mame!)

Trije sprožilci so, ki vam pokažejo, kdaj bi morali v pogovoru (še posebej doma) ugasniti svoje misli in to, kar bi želeli povedati, ter aktivno prisluhniti sogovorniku (še posebej otroku).

• ko sogovornik postane zelo čustven
• ko sogovornik izrazi, da se ne počuti razumljenega
• ko sami niste prepričani ali razumete, kaj vam oseba sporoča (kaj misli)

Aktivno poslušati pomeni, da ste prisotni TUKAJ in ZDAJ (brez tipkanja po telefonu ali tablici ali buljenja v ekran, dragi očetje!), pozorni in osredotočeni samo na sogovornika, da se poskušate vživeti v njega in njegovo situacijo (empatija). Ne obremenjujte se s tem, da otrok od vas pričakuje rešitev, kajti večinoma si samo želi, da je slišan in razumljen. Če mislite, da to ne drži, se vprašajte ali tudi vam ne odleže že samo, če ste slišani?

Zdaj pa še primer, kako bi oče še lahko speljal pogovor, če bi se mu povsem posvetil (ga aktivno poslušal):

MIHA: Sranje, oči, totalno sit sem te šole!
OÄŒE: Sit si Å¡ole?
MIHA: Ja, do grla! To je čista zguba časa.
OČE: In se ti zato zdi, da nikamor ne prideš?
MIHA: Ja, točno to. Mislim, poglej si Jana. Pustil je šolo in zdaj služi veliko denarja doma v garaži, kjer si je naredil delavnico. Mislim, da je delo veliko bolj smiselno kot učenje.
OČE: Misliš, da je plačano delo veliko pomembnejše od šolanja?
MIHA: No, ne ravno, da je bolj pomebno. Ampak včasih se mi pa res zdi, da bi mi bilo veliko bolje, če ne bi bil več v šoli.
OČE: Včasih? Kdaj naprimer?
MIHA: Kot danes, naprimer. Dobil sem slabo oceno pri matematiki.
OČE: Aha, že razumem. Se ti zdi, da bi moral prekiniti s šolanjem zaradi ene slabe ocene?
MIHA: No, mislim, da ne. Mogoče bom pa Å¡e malo vztrajal… Hvala, oči, da si me posluÅ¡al.*

OK, ne recite zdaj, da imate vi pa čisto premalo časa in preveč obveznosti, da bi se tako pogovarjali s svojimi otroci – vprašajte se, kaj vam je bolj pomembno!
Naslednjič, ko se bo npr. vaš otrok/partner/prijatelj želel pogovoriti z vami, upoštevajte naslednje: prekinite s tistim, kar počnete in se obrnite k sogovorniku (glejte ga v oči); ne poslušajte samo besed, ampak zaznajte tudi njegove občutke; pokažite iskreno zanimanje zanj; ponovite, kar vam pove; prosite za pojasnilo, če ga ne razumete dobro; dajte svoje občutke za nekaj trenutkov na stran; povejte svoje mnenje šele, ko je on končal.  Zagotovo  na začetku ne bo šlo takoj tako gladko, toda spomnite se, da vaja (ponavljanje)  dela mojstra!

Saša

(dialoga prirejena po “7 navad uspeÅ¡nih ljudi”, S. Covey)

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.