Ribič in bankir (najboljÅ¡a zgodba o tem, kako smo zakomplicirali življenje…)

UspeÅ¡en bančnik je svoj dopust preživljal v majhni obmorski vasici. Nekega dne je opazoval ribiča, ki je v  zaliv prispel z majhnim čolnom, v njem pa je imel lep ulov tun. Bančnik je ribiča pohvalil in ga vpraÅ¡al, koliko časa je potreboval, da jih je ujel. Ribič je odgovoril:  “Ah, ne dolgo.” In bančnik ga spet vpraÅ¡a: “Zakaj pa potem niste ostali Å¡e dlje in ujeli Å¡e več rib?”  Ribič mu je odgovoril:  “To je povsem dovolj za potrebe moje družine.”

Bančnik Å¡e kar ni nehal drezati vanj: “Ampak, kaj pa potem počnete v preostalem času, ko ne lovite rib?”

In ribič mu je odgovoril: “Vstanem, ko sem naspan, potem malo ribarim, se igram z otroci, popoldne si privoščiva z ženo počitek, zvečer pa grem v vas, kjer se dobimo s prijatelji, popijemo kakÅ¡en kozarček in kakÅ¡no zapojemo. Veste, imam lepo in kar pestro življenje.”

Bančnik se je zasmejal: »Poglejte,  jaz imam MBA diplomo in lahko vam pomagam. Več časa bi morali loviti ribe; in potem bi lahko ribe tudi prodali in kupili večji čoln. Z zaslužkom od večjega čolna, bi lahko nato kupili ribiÅ¡ko ladjo. In potem bi lahko imeli celo ribiÅ¡ko floto. Namesto, da bi prodajali posrednikom, bi prodajali direktno proizvajalcem; in naposled bi lahko odprli povsem svojo proizvodnjo ribjih izdelkov. Nadzorovali bi proizvodnjo, celoten proces in distribucijo. Lahko bi zapustili to malo obmorsko vasico in bi se  preselili v večje mesto, nato pa Å¡e v kakÅ¡no večjo svetovno prestolnico, od koder boste vodili svoje nenehno rastoče podjetje.”

Ribič ga je  samo začudeno gledal in naposled vpraÅ¡al: “Ampak koliko časa bi trajalo, da ustvarim vse to?”

“Nekje od 15 do 20 let, ” odgovori bančnik.

“Kaj pa potem?” ga vpraÅ¡a ribič.

Bančnik se je Å¡iroko zasmejal: “Zdaj pride Å¡ele najboljÅ¡i del! Ko bi bil čas pravi, bi prodali delnice podjetja in obogateli bi. Zaslužili bi milijone!”

“Milijone?? In potem…?”, je Å¡e naprej nezainteresiran ribič.

Bančnik, zdaj že nekoliko nestrpen, reče:  “Ja, kako, kaj potem?! Potem bi se pač upokojili. Preselili bi se v majhno obmorsko vasico, kjer bi lahko pozno vstajali, malo bi ribarili, se igrali z otroci, z ženo bi si privoščila popoldanski počitek, zvečer pa bi se zabavali  s prijatelji!”

Morala zgodbe: najbolj modri so tisti, ki se zavedajo, kaj imajo.

Za vas,

Saša

P.S. Se Å¡e spomnite “Modrega poletja” (El verano azul), idilične obmorske Å¡panske vasice, kjer so mestni otroci preživljali najlepÅ¡e brezskrbne počitnice z ribičem Chanquetejem? (na sliki)? 😉

Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) pričakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.

Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepše in boljše odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti še dodatne bogate izkušnje na področju motivacije, komunikacije in razreševanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljšega odnosa s sabo in drugimi.