5. ovira do uspeha: Pomanjkanje samodiscipline in vztrajnosti

Pride dan, ko enostavno ne veš, kako naprej.  Ko bi najraje ostal v postelji pokrit čez glavo. Danes je že eden  tistih dni, ko v meni vlada popolna zmešnjava.  In to se ponavadi zgodi, ko se obe Saši spet prerekata.  Spet tista manj prijetna izkoristi žuto minuto prve in dobiva prevlado in to zgleda nekako takole:  
S. izzivalno: »Sori, ampak daj mi povej, zakaj se že greš tole?” 
S. užaljeno:  »Kolikokrat ti bom še morala povedati, da se brigaj zase in me pusti pri miru, jaz že vem!«
S. posmehljivo: »Aja, saj res, ti si nekaj posebnega in ti moraš samo lepo misliti in vse ti bo “ratalo” …«
S. jezno:  »Kako si zlobna!”
S. pametno: »Ja, nekdo pa mora vedeti, kaj je dobro zate, če si sama tako naivna!«
S. že zelo nesamozavestno: »Ah, saj mogoče imaš pa prav, res je tako težko včasih.”
S. že blazno pametno: »Halo, pa kaj ti jaz že ves čas govorim!« …

Tole poslušam in po nekaj minutah (pa to je  res že veliko zame!) je mojega potrpljenja dokončno konec: »Zdaj pa nehajta, obe!  Zdajle bom lepo vstala, peljala otroka v vrtec in šolo, potem se bomo pa me tri malo pogovorile. Do takrat pa, da ne slišim niti besede! Ta pametna S. še kar ne neha izzivati: »Uu, me je že strah…«.  OK, zdaj imam pa dovolj! Če misliš, da mi boš pokvarila dan, se motiš. Pa kaj bi ti rada danes pravzaprav dosegla, da slišimo? »Daj, Saša umiri se no, saj nisem nič slabega mislila. Ampak odkar si se tako intenzivno začela sama s sabo ukvarjat, si postala tako nekako dolgočasna, disciplinirana, tega pri tebi prej nisem bila vajena.«  Aha,  sem si mislila, ta pametna in neredoljubna Saša je spet nekoliko zapostavljena. Ampak to me še najmanj vznemirja. Preberi več “5. ovira do uspeha: Pomanjkanje samodiscipline in vztrajnosti”

Letos pa res začnem! (ali zakaj novoletne zaobljube naredijo več škode kot koristi)

novoletne zaobljubeJanuarja je bilo navdušenje za nov začetek spet na višku. Boste vi videli, kaj se pravi telovadba… Ampak danes  se  mi nekako ne telovadi, bom jutri.  Jah, sori no, če sem  zvečer spet zaspala pred TV-jem, najbrž sem še utrujena od praznovanja… Saj bom, Ampak jutri moram pa res skuhati tudi kaj bolj zdravega. In jutri bom, ker mi danes ni uspelo, v službi res pospravila mizo in ne bom več dovolila, da se mi papirji kopičijo…  Kako čas beži, ne morem verjeti, da je že marec,  v službi imamo cel kaos, še jesti nimam časa. Super, bom pa vsaj malo shujšala, če že telovaditi ne utegnem. Ampak naslednji mesec pa se moram vpisati na zumbo, čakaj kje že imam tisto številko… no evo, če bi pospravila mizo, potem ne bi zdaj iskala listka… Ja, saj bi jo pospravila, ampak moram začeti ob normalni uri hoditi iz službe, otrokoma sem obljubila, da ne bosta vedno zadnja ostala v šoli.  No, če sem iskrena, sem jima na začetku leta obljubila tudi, da bomo zjutraj tudi prej odhajali od doma, da se ne bomo vsako jutro kregali … Joj, ampak jutri pa res… Letim, hitim  in aprila  že bentim;  pa dobro, kdo dela te cunje za podhranjene,  a se ti oblikovalci ali kdorkoli že nikoli ne sprehodijo po ulici, da bi videli, da imajo samo cca trije primerki roke nekoliko tanjše roke od nog, da napetih stegen, čvrstih  zadnjic in ploskih  trebuhov sploh ne omenjam!? Ja, saj, pa bi rajši vsak večer delala trebušnjake, kot si rekla, da boš!  Ok, zdaj je kar je, bomo drugo leto spet poskusili, ker med prazniki se pa res ne spodobi, da mi kruli v želodcu…

Začaran krog. Resda se ta krog proti koncu leta nekoliko upočasni, toda z novim letom ga z velikimi napovedmi nevede spet na veliko zaganjamo.  Prisegamo, izrekamo in na veliko sprejemamo raznorazne novoletne želje in  zaobljube.  Ah nič zato, če jih nismo uspeli izpolniti, bomo po novem letu  pač spet začeli hujšati, pa nehali kaditi, pa redno telovaditi, pa bolj zdravo živeti, se manj živcirati in komplicirati, pa prej hoditi iz službe, bolje bomo organizirani, manj bomo popili, več se bomo družili s prijatelji, bolj prizanesljivi bomo od otrok, več bomo brali… Najmanj to, po možnosti pa še kaj za zraven, ker tista moja zoprna preklasta sodelavka pa že ne more imeti  bolj ambicioznega načrta od mojega!

Ah, ja, novo leto, novo upanje, nov začetek, vse bo drugače.  Nič hudega, če je bilanca minuleta leta bolj klavrna, pač  vam zvezde niso bile naklonjene, gotovo bo prihajajoče leto boljše, mora biti! Ste že prebrali vse horoskope ali celo plačali za razne napovedi  za naslednje leto?  Vam bom  jaz kar brezplačno napovedala, če se vam bodo želje v prihajajočem letu uresničile ali pa se bo vaš krog naslednje leto spet sklenil:  če boste tudi letos svoje novoletne zaobljube ali katerekoli želje, cilje in načrte sprejemali samo na podlagi tega, ker mislite, da jih morate ali ker drugi mislijo, da bi jih morali, potem … vam zelo verjetno ne bo uspelo.  Ne sprejemajte jih samo zato, ker jih morate, ker to počnejo vsi in še manj zato, ker mislite, da to sploh koga zanima.  Že če si bodo slučajno zapomnili, vam bodo zelo verjetno znali samo natresti soli na rano, ko vas bodo vprašali, “a še nisi nehal kaditi”  … In tega res ne rabite, kajne?

Kaj, če bi letos torej zastavili vso stvar drugače: najprej, ne razglašajte na veliko, kaj vse boste naslednje leto naredili, razen če tega ne mislite smrtno resno. Stavite s  sosedo (ta vam bo gotovo “privoščila” veliko bolj kot prijateljica), da boste shujšali točno xy kilogramov, točno do xy datuma, ker boste v nasprotnem primeru izgubili stavo in boste zato morali  pojesti  celo konzervo pasje hrane (zdaj veste, zakaj bo  soseda bolj uživala v tem, prijateljica pa bi vam nemara popustila :)).

OK, šalo na stran, je pa lahko vsekakor dobra motivacija. Kaj če za spremembo – samo zato, ker je novo leto – končno opustite vse novoletne zaobljube? Zakaj ne bi rajši razmišljali o novih ciljih, ki si jih želite doseči? In povem vam, da za to res ne potrebujete novega leta, potrebujete le zavedanje, da novo leto ni nič drugega kot  le odlična kontrolna točka ali vmesna postaja:  ko preverimo, kaj smo že naredili in kaj bi radi še naredili… Sama vam toplo predlagam, da novoletnih zaobljub (tistih klasičnih, ki so si vse po vrsti podobne  kot jajce jajcu in od sosede do sosede) sploh ne sprejemate (več).

Seveda lahko z novim letom začnete na novo, toda le, če ste resnicno pripravljeni nekaj spremeniti in če si to zares želite in ne zato, ker bi to ob novem letu morali. To ni nič drugega kot izgovor in potuha za pretekle “grehe”. Vsak dan je lahko nov začetek in ni nam treba čakati nanj celo leto!

Kadar koli in kakor koli že, važno, da sploh ZAČNETE. Ponavljajte, ponavljajte, ponavljajte, vsak dan, pa še naslednji dan in še naslednji dan.  Toplo priporočam – ne čakajte na jutri ali pa celo do naslednjega leta, če vam letos ne uspe. Ne izgovarjajte se niti na včeraj. DANES je vse, kar imate.
Ne pustite, da vam  spolzi med prsti.

“Dve napaki lahko človek naredi…ne gre do konca in nikoli ne začne.” – Buda

Veliko uspehov in sreče v novem letu vam želim!

Saša

Je uspeh rezerviran za izbrance?

srečaNekaj  krutega  vam bom povedala; 95%  tistih, ki zdajle tole berete, boste čez eno leto na istem mestu, kot ste danes. Verjetno pa še kakšen odstotek več. Grozljivo. Zakaj enim v življenju uspe, drugim pa ne? Kaj ima tistih nekaj procentov, česar vi nimate? Sprašujete se, zakaj je življenje tako težko in zakaj izgleda, da si je treba vsako stvar priboriti?  Saj ste vendar pametni in delate, kar bi morali delati, pa vendar vam nekako ne uspe?  Jasno, boste rekli,  sreča in uspeh sta  rezervirana za posebneže. Njim je lažje, rodili so se v premožnih družinah in zato jim je bilo omogočeno, da so lahko uspeli.  Naj vas zdaj vprašam;  zakaj potem toliko teh bogatašev propade? Se vam ne zdi čudno, da so premnogi dobitniki milijonskega lota, kmalu končali na istem ali še na slabšem, kot pred zadetkom? Mar niso tudi oni  lahko z denarjem  zdaj kupili vsa sredstva, da v življenju uspejo? Kako je potem lahko možno, da nekdo iz “nič” postane “nekdo”? Če ste do zdaj živeli s prepričanjem, da denar Preberi več “Je uspeh rezerviran za izbrance?”