Ne glede na to, kako zelo sem se v življenju trudila imeti stvari pod nadzorom, vedno se je zgodilo kakÅ¡no sranje, nekaj, na kar nisem mogla vplivati. Vedno je Å¡lo ‘nekaj narobe’… Na poti v službi se mi je pokvaril avto, otrok je zbolel, ko res nisem mogla manjkati v službi (in mož tudi ne), gneÄa na cesti, ko se mi je najbolj mudilo, prepiri doma, ko sem jih najmanj potrebovala (a jih sploh kdaj?)… Jezila sem se, delala drame (v tem sem bila res dobra!)… in se spraÅ¡evala, kako je to mogoÄe in zakaj se to vedno meni dogaja. Boga. Pa saj ni potrebno posebej izpostavljati, da to ni bil ravno najboljÅ¡i naÄin za spopadanje s situacijami? Žal je to bil moj edini naÄin – ker drugih nisem poznala.
Ko me je eden od mojih bralcev pred kratkim vpraÅ¡al, kako naj sprejme bolezen svojega oÄeta, to, da ima dekle od prej otroka in to, da so mu tudi prijatelji obrnili hrbet, sem se spomnila na svoje drame iz preteklosti, ko sem se borila proti vsemu in vsem, Å¡e najbolj pa proti sebi. Danes vem, da je sprejemanje tega, kar nam ni vÅ¡eÄ zelo pogost ‘pojav’ in zato ne dvomim, da bom s tem pojasnilom pomagala Å¡e komu. Preberi več “Kako sprejeti stvari, ki jih ne moreÅ¡ spremeniti?”
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.
Novoletne zaobljube, spet  (jebela zmo vztrajni ;-)). Ni kaj, Äe že nismo vztrajni, da bi jih uresniÄili, smo pa vsaj v tem, da se vsako leto znova zaobljubljamo… 😉
“Halo, kako je težava sploh lahko koristna; to, kar trenutno doživljam, je vse prej kot dobro!”, vas kar sliÅ¡im reÄi.  Se strinjam, da je v trenutku, ko se nam zdi, da je vsa teža tega sveta na naÅ¡ih ramenih, težko pogledati na težavo, kot na nekaj pozitivnega. Pa vendar vsa resnica leži v tem, da je vse odvisno od tega, kako gledamo na težavo…
Dragi moj otrok, smuknila sem v tvojo sobo, da bi sedla k tebi  medtem ko spiÅ¡ in za nekaj trenutkov opazovala tvoje dihanje. Tvoje oÄi so mirno zaprte in nežni svetli kodri ti obrobljajo obraz. Pred nekaj trenutki, ko sem se v delovni sobici ukvarjala s papirji, me je zagrnila žalost, ko sem premiÅ¡ljevala o dogodkih tega dne. Nisem mogla veÄ zbrano delati, zato sem morala priti k tebi na pogovor v tiÅ¡ini, medtem ko poÄivaÅ¡.