Kar vidimo, je stvar perspektive (in ne resnice)

Ženska je imela še nekaj ur do poleta. V knjigarni na letališču si je kupila knjigo, v trgovini vrečko piškotov, nato pa se je udobno namestila v čakalnici.
Zatopljena v knjigo dolgo ni opazila, da je moški, ki je sedel poleg nje, brez najmanjšega sramu vzel nekaj piškotov iz vrečke. Bila je zaprepadena, toda ni želela delati scene. 

Pogledala je na uro in hitro pohrustala nekaj piškotov, toda tudi kradljivec piškotov se sploh ni dal motiti in je še naprej segal v vrečko. Ženska je zaradi tega postajala čedalje bolj razdražena in si mislila: “Če ne bi bila tako prijazna kot sem, bi mu že zdavnaj primazala klofuto.”

Z vsakim piškotom, ki ga je vzela, je tudi on vzel enega in ko je v vrečki ostal le še en piškot, se je spraševala, kaj bo naredil. Z nasmeškom na obrazu in nekoliko nervoznim pogledom je vzel še zadnji piškot in ga prepolovil. Ponudil ji je polovico, drugo pa hotel pojesti sam.

Ženska mu je brž iztrgala piškot iz roke in si mislila: “Madona! Ta pa je nevljuden in nehvaležen!” Preberi več “Kar vidimo, je stvar perspektive (in ne resnice)”

Volitve ali sladoled ? Hm…

Zelo nerada govorim o politiki. Ker me politika ne zanima preveč. Toda svojo državljanjsko dolžnost vedno opravim, če le nisem na dopustu ali pa če ne obstanem v prometnem zastoju in se volišča medtem že zaprejo. To se mi je zgodilo dvakrat, ko nisem uspela voliti.

Nikoli pa nisem rekla, da je ‘itak vse brez veze in da ne bom šla volit’. Ali pa ‘pejmo rajši na sladoled’. Res me pogreje, kadar to slišim. Preberi več “Volitve ali sladoled ? Hm…”

Ne trudi se razmišljati pozitivno!

Prvi korak k vsaki spremembi je zavedanje. Zavedati se nečesa, česar se do zdaj nisi.  Zavedati se, da tvoje početje ni dobro. Zavedati se, da kljub vsemu učenju ne napreduješ. Zavedati se, da nisi žrtev. Zavedati se, da je morda čas, ko moraš ubrati drug pristop. Zavedanje je stanje zavesti, ko si pozoren in se zavedaš svojih misli, občutkov, besed in dejanj, ki se več ne odvijajo avtomatsko.  Zavedanje je kot budilka, ki te zbudi iz spanja. Preberi več “Ne trudi se razmišljati pozitivno!”

Denarnih problemov ne moreš rešiti z denarjem…

Zgodba govori o podjetniku, ki je bil močno zadolžen in ni videl izhoda. Banke so mu blokirale račune, izvršbe so se vrstile. Upniki so zahtevali plačilo.

Nekega dne je sedel na klopci v parki, z obrazom v dlaneh in si razbijal glavo s tem, kako naj reši svoje podjetje pred bankrotom.
Nenadoma se je pred njim pojavil starec in mu rekel: “Vidim, da te nekaj mori.” Preberi več “Denarnih problemov ne moreš rešiti z denarjem…”

“Sindrom premajhnih čevljev”

Ko takole zahladi, je treba iz upremajhni čevljidobnih natikačev spet nazaj v zaprta obuvala. Včasih bolj, drugič manj udobna… Stavim, drage ženske, da je vsaka izmed nas že kdaj doživela podobno: čevlji so bili na razprodaji, tvoje številke pa seveda ni bilo več. In ker je to res bila ljubezen na prvi pogled, cena pa predobra, da bi jo spustila, rečeš prodajalki, naj ti prinese za številko manjše (zakaj npr. nikoli ne rečemo najprej za številko večje??) In čeprav takoj veš, da bo težko v njih narediti več kot 10 korakov, pogoltneš slino in si rečeš »saj se bodo še raztegnili«. Zdaj, ko si z njimi naredila že 120-ti korak, pa preklinjaš samo sebe, da si spet popustila svoji nečimrnosti…

Zakaj to počnemo? In da smo si na jasnem, dragi moški, ki imate verjetno že pripravljen odgovor “ah, babe…”,  tega ne počnemo samo ženske. Naj delim z vami zgodbo…

Moški pride v trgovino s čevlji, postreže ga prijazen prodajalec: »Kako vam lahko pomagam, gospod?«
»Rad bi imel par črnih čevljev, takšnih, kot so v izložbi.«
»Seveda, gospod. Pa poglejva … potrebujete številko… verjetno … 41, kajne?«
»Ne, prinesite mi, prosim, številko 39.« Preberi več ““Sindrom premajhnih čevljev””

Kako imeti sebe (bolj) rad?

Ne morem, da ne bi danes omenjala Valentinovega;  postal je tako zelo skomercializiran praznik, da me je groza. Kajti  izgleda, da  gre bolj kot za sporočilo ljubezni, za sporočilo, da si “čuden” in da je s tabo “nekaj narobe”, če svojemu dragemu ali dragi ne izkažeš pozornosti z darilom. Ko pa sem zjutraj na radiu slišala še izjavo, da “zakaj bi pa moral jaz kaj njej podariti, naj najprej ona obdari mene!”, pa sem pomislila, da je to res žalostno. Toliko je (razočaranih) ljudi, ki pričakujejo, da se mora vedno nekdo prvi potruditi.  Poskrbeti zanje. Toda, Preberi več “Kako imeti sebe (bolj) rad?”

Lahko naredite drugače!

Učiteljica 5. razreda, ga. Thompson, je na prvi šolski dan stala pred razredom in se zlagala otrokom. Rekla jim je, da jih bo imela vse enako rada in da ne bo delala razlik, čeprav je vedela, da to ne bo mogoče. V prvi vrsti je namreč sedel fant po imenu Teddy, za katerega je slišala, da je precej problematičen, poleg tega pa je izgledal precej zanemarjeno in tudi umival se ni prav pogosto. Že vnaprej je vedela, da ne bo imela težav s tem, ko mu bo z rdečo vse prečrtala in napisala negativno oceno… Preberi več “Lahko naredite drugače!”

Vaš otrok – vaš problem?

Obveznosti doma, obveznosti v službi in včasih smo že tako utrujeni, da sploh ne vemo, čemu bi dajali prednost. Velikokrat slišimo reči – majhni otroci, majhni problemi, veliki otroci, veliki problemi. Toda o tem bi se dalo razpravljati.  Spomnim se, ko sta bila moja otroka še v plenicah (eh, majhni problemi!),  neke debate v krogu znancev, ki imajo starejše otroke (e, to ti  je veeelik problem!) in so mi začeli pametovati in z dejstvi dokazovati, da so problemi v skladu z rastjo otrok čedalje večji. Ne glede na to, da se takrat še nisem tako zavzeto “ukvarjala” sama s sabo (beri – ampak bolj z drugimi)  in so bili problemi takrat res povsem drugačne oblike kot danes, sem ostro nasprotovala:  da prvič, na otroke res ni dobro gledati kot na problem in drugič, da mojemu takratnemu pomanjkanju spanja in energije (kar je bil zame morda res še največji problem) res nima nihče pravice zmanjševati teže in pomena. Takrat bi dala vse že za  2 noči  neprekinjenega spanca (za vsaj 5 ur, da se razumemo, nisem hotela preveč izzivati sreče…). Kako je to lahko, povejte mi,  kaj manjši problem od tega, da moram danes z otrokom delati naloge in referate (ok, tega si nisem jaz izmislila ;))!

Preberi več “Vaš otrok – vaš problem?”

Se vam bo uresničila vsaka vaša želja?

O tem, zakaj afirmacije pri vas ne delujejo…

Ne vem, kako je sicer pri vas, ampak zase lahko definitivno rečem,  da mi beseda “afirmacije” takoj zbudi nek odpor.  Zelo kmalu, ko sem začela brskati po sebi in iskati odgovore (beri – nehala krivdo zvračati na druge), vedno sem na koncu naletela na to, da je za svoj uspeh treba imeti načrt. In da moram takoj začeti uporabljati “afirmacije”, ki mi bodo pomagale pri uresničitvi vseh mojih ciljev:  “Vaše besede imajo izreden pomen. Napišite seznam vseh želja (karkoli, najmanj 25!) –  začnite stavek z besedami JAZ SEM in ga dopolnite v SEDANJIKU, ne v prihodnjem času!”  Pridno sem sledila in potem je moj ” izdelek” izgledal nekako  takole: “Jaz sem finančno neodvisna. ” “Moj posel cveti”. “Jaz   sem svobodna  in sem gospodar svojega časa.” “Zaslužim xyz  €     mesečno.” “Imam…”

Vem, da vam gre zdajle na smeh (meni tudi ;)), ampak potrpite z mano, koneckoncev grem tukaj že res v intimnosti…OK. Res sem se ob pisanju takih stavkov počutila precej bedasto in ne, niti najmanj se nisem počutila v redu, ko  Preberi več “Se vam bo uresničila vsaka vaša želja?”

Vas je strah, da boste tudi vi postali žrtev recesije?

Jo še imate? Zaposlitev, službo?  Čestitke, da vam jo je v teh težkih gospodarskih časih uspelo obdržati. Pa vas je vseeno strah, da vam je morda  ne bo uspelo obdržati tudi v bodoče?  Razumljivo, na vsakem koraku  vas “strašijo”, da je že tako dolga vrsta brezposelnih vsak dan še daljša.  Strašijo vas, da ni nobenega zagotovila in da se lahko kmalu znajdete tudi sami med njimi. In, če niste zaposleni v eni od dejavnosti, ki so v času krize menda najmanj prizadete oz. bodo celo prosperirale (npr. farmacija, izterjevanje dolgov, pogrebništvo, avtomehaniki, prodajalci rabljene opreme), je vaš strah lahko celo povsem upravičen. Nič čudnega ni torej, če vam šefi vzbujajo slabo vest s tem, da morate biti srečni in hvaležni, da še sploh dobite težko prisluženo plačo, ker pač ni denarja na računih. Tudi, če vam vaša služba že leta ni več všeč in vas ne osrečuje. Nič zato, če ste morali prevzeti še dodatno delo sodelavca, ki je ravno dobil odpoved.  Za piko na i, pa so vam  plačo še znižali, recesija pač.  Saj potemtakem res ni težko razumeti, da vaš strah pred izgubo službe raste, povečuje se stres, vse to pa slabi vaše splošno počutje in zdravje, kar lahko vpliva na slabše rezultate na delovnem mestu. Posledično se torej celo res lahko znajdete brez zaposlitve!  Pa saj dajete vse od sebe, saj držite pesti in upate na boljše čase in si govorite, da je  takšno pač življenje;  kaj pa vam drugega sploh še preostane?! 

5 načinov, kako se spopasti s skrbmi in strahom  pred izgubo službe

Če vam  je trenutna gospodarska situacija povzročila toliko skrbi, strahu in stresa, potem se na prvi pogled res zdi, da ni Preberi več “Vas je strah, da boste tudi vi postali žrtev recesije?”