Na tekočem.

Radi smo na „tekočem“.  Na tekočem s čim? Ena od naših čudnih potreb je, da ne smemo ničesar zamuditi. Ker res bi bilo hudo narobe za moje  življenje, če zjutraj nimam vključenega radia in ne izvem, da so v anketi izglasovali, da ni prav, da bo bivša ministrica dobivala nadomestilo ministrske plače, da bo čez vikend spet slabo vreme ter gužva na mestnih vpadnicah (kot da je kdaj zjutraj ni!). In če slučajno še ne veste, je danes petek 13. In tudi to seveda ni najbolj obetavno za današnji dan, ker moramo biti še izdatno previdni. Tako, zdaj sem pa res na tekočem in lahko vstanem in odkorakam v ta prijazen svet. No, če  bom le imela srečo, da mi  v kopalnici ne bo spodrsnilo in da mi od udarca v glavi ne bo cel dan odmeval komad, ki me je prebudil. In še prav beden je! … Preberi več “Na tekočem.”

“Prosite, dano vam je!”

Zadnja tema o tem, da smo sami sebi največji sovražnik na poti do uspeha, je sprožila kar nekaj odzivov, predvsem na Facebooku (hvala vsem za komentarje). To me je spodbudilo, da dokončam, kar sem začela : če smo sami sebi res največja ovira na poti do uspeha – kako jo premostiti?   Preberi več ““Prosite, dano vam je!””

Zakaj se mi to dogaja?

Legenda govori o kmetu, ki je v neki azijski vasici obiskal modreca in mu povedal, da je njegovo življenje zelo težko in kruto. Kmet ni vedel, kako naj preživi in je hotel nad vsem obupati. Bil je utrujen od nenehnega boja in naprezanja. Zdelo se mu je, da ko odpravi eno težavo, že se pojavi nova…
Modrec je kmetu naročil, naj gre k jezeru in mu prinese vedro vode. Vodo je nato nalil v tri enake lonce in jih obesil na kljukice nad ognjem. Molče sta počakala, da je voda zavrela, nato pa je modrec dal v prvi lonec korenje, v drugega nekaj jajc, v tretjega pa pest čajnih listov. Čez pol ure je lonce odstavil. Iz prvega je vzel korenje in ga položil v skledo. V drugo skledo je položil jajca, čaj pa je nalil v skodelico. Kmet ga je pri tem početju samo nemo opazoval, ko pa ga je modrec vprašal, kaj vidi, je odgovoril:
»Vidim korenje, jajca in čaj.«
Modrec je rekel: »Primi korenje in mi povej, Preberi več “Zakaj se mi to dogaja?”

Vaš otrok – vaš problem?

Obveznosti doma, obveznosti v službi in včasih smo že tako utrujeni, da sploh ne vemo, čemu bi dajali prednost. Velikokrat slišimo reči – majhni otroci, majhni problemi, veliki otroci, veliki problemi. Toda o tem bi se dalo razpravljati.  Spomnim se, ko sta bila moja otroka še v plenicah (eh, majhni problemi!),  neke debate v krogu znancev, ki imajo starejše otroke (e, to ti  je veeelik problem!) in so mi začeli pametovati in z dejstvi dokazovati, da so problemi v skladu z rastjo otrok čedalje večji. Ne glede na to, da se takrat še nisem tako zavzeto “ukvarjala” sama s sabo (beri – ampak bolj z drugimi)  in so bili problemi takrat res povsem drugačne oblike kot danes, sem ostro nasprotovala:  da prvič, na otroke res ni dobro gledati kot na problem in drugič, da mojemu takratnemu pomanjkanju spanja in energije (kar je bil zame morda res še največji problem) res nima nihče pravice zmanjševati teže in pomena. Takrat bi dala vse že za  2 noči  neprekinjenega spanca (za vsaj 5 ur, da se razumemo, nisem hotela preveč izzivati sreče…). Kako je to lahko, povejte mi,  kaj manjši problem od tega, da moram danes z otrokom delati naloge in referate (ok, tega si nisem jaz izmislila ;))!

Preberi več “Vaš otrok – vaš problem?”

»Kaj dogaja?«

Nisem si  še povsem opomogla od  »podopustniškega sindroma«,  vendarle sem se nekako le spravila k pisanju –  iz  treh  povsem preprostih razlogov:
1.) Ker sem ravno z dopusta in je danes najbolj običajno vprašanje, ki ga dobim »Kako je bilo na dopustu?«; 2.) Ker je najboljši recept za po-dopustniško malodušje, da se spraviš k delu. (Rada imam delo. Delo me navdušuje. Sedim in ga gledam ure in ure ;)); 3.) Ker sem se tako kot vsi običajni smrtniki dan po dopustu najprej spopadla z maili in občasnim praznim gledanjem skozi okno (ali je bilo ravno obratno?). Šele človek po imenu Seth Godin in njegov članek  “Is everything perfect?”   me je dokončno predramil v realnost (kot že večkrat). Pa dopust na koncu sploh ni igral velike vloge pri tem… Preberi več “»Kaj dogaja?«”

4. ovira do uspeha: Skrivnost je kriva za vse

Vedno in  ponovno dajem prednost pozitivnemu pogledu na svet. Ki je samo nasprotje negativnemu pogledu na svet. Nikogar ne želim, niti ne mislim prepričevati, da mora nujno spremeniti svoj pogled, če želi karkoli narediti s svojim življenjem in se  podati na pot osebne preobrazbe. Ni stvar v tem ali je moj kozarec na pol poln ali na pol prazen, je kakršen pač je, včasih je tudi povsem prazen. Pa res ne delam nobene drame okrog tega. In mislim, da sem že nazadnje dovolj nazorno pojasnila, da sploh nisem za to, da je kozarec vedno zvrhan. Ne more biti. Ne zagovarjam pozitivnega  razmišljanja za vsako ceno in kot edini izhod iz vsake situacije. Na srečo mi je bilo že dokaj hitro jasno, da samo pozitivno razmišljanje ne bo rešilo mojih težav…  Preberi več “4. ovira do uspeha: Skrivnost je kriva za vse”

Napoved: Pretežno sončno

Prvi tip reče:  “Če želiš, ti lahko pomagam”, drugi:   “To ne paše v moje delovne obveznosti.”  Prvi tip reče: “To bo težko, toda zmogli bomo.”, drugi: “Že mogoče, da bi zmogel, toda pretežko je.” Prvi tip se opraviči: “Naredil sem napako”, drugi vedno: “To ni moja odgovornost/krivda.”  Prvi: “To moram narediti”, drugi pa: “To je treba narediti”. Prvi ima odgovore na vprašanja, drugi ima problem za vsak odgovor. Prvi je del tima, drugi je ločen od njega. Prvi tip ima načrt, drugi tip ima vedno izgovor. Celo barvno paleto izgovorov… Preberi več “Napoved: Pretežno sončno”

Kam drvite?

Kam hitimo?…“leta so pršla, skoz smo neki bizi
skoz se nekam mudi, skoz telefon ti zvoni
in če ga sklopš ti pol kasnej folk teži
“stari kličem te sto let pa kje si ti?”:
čas mim nas beži, vse se tok hitr odvija
ponoč ne morš spat ker srce ti razbija
ker v glavi se mota ti preveč stvari
komi zapreš oči pa te že alarm zbudi
in pol laufaš u službo, v šolo, kamrkol
kjer trudš se da vse bi delu najbol
dan je že naokol pa še ful maš za nardit
laufat ke, klicat njega pa z njo se dobit…”   

Sem razmišljala; nima smisla, da se trudim pogrevati že prevreto vodo o stvareh, ki so jasne kot beli dan: tole, dragi moji, če ne veste, so verzi iz komada Nazaj (Murat&Jose).  Se mogoče najdete notri?  A se kdo mogoče ne najde notri?!  Sem si mislila. Moji občutki npr. so bili vse to in še več  – divji.  Ampak  tega sem se zavedala šele potem, ko sem Preberi več “Kam drvite?”