11. Nehajte stremeti k popolnosti – popolnost ubija. V življenju niso nagrajeni perfekcionisti, ampak tisti, ki naredijo, kljub temu, da ni popolno. ÄŒe Äakate, da boste z neÄim zaÄeli, “ko bo vse tako, kot mora biti” (popolno), obstaja zelo velika verjetnost, da nikoli ne boste niti zaÄeli. Å koda.
12. Nehajte se pretvarjati, da ste v redu, kadar niste: ne bojte se pokazati tega, da ste tudi vi krvavi pod kožo in da tudi vam ne gre vse po naÄrtih. Ni se treba pretvarjati, da vas niÄ ne more zamajati in ni treba ves Äas dokazovati, da je vse lepo in prav. ÄŒe želite jokati, jokajte, Äe ste jezni, bodite jezni. ObÄutenje Äustev je zdravo, nevarno pa postane, ko jih potlaÄite in potem pridejo na povrÅ¡je v situacijah, ko si to najmanj želite in najmanj priÄakujete in jih ne zmorete nadzorovati.
13. Nehajte toliko skrbeti: skrbi so lahko koristne le toliko Äasa, dokler razmiÅ¡ljate o tem, kako reÅ¡iti nek problem. V trenutku, ko se zaÄnete spraÅ¡evati »kaj pa, Äe« in ko zaÄnete v svoji glavi preigravati negativne scenarije in ustvarjati drame, ste na poti samouniÄenja. Take skrbi ne bodo izboljÅ¡ale jutriÅ¡njega dne in tudi danaÅ¡nji dan prikrajÅ¡ajo za užitek. ÄŒe vas nekaj zelo skrbi, se je dobro vpraÅ¡ati: “Bo to Å¡e pomembno naslednji mesec? ÄŒez eno leto? Pet let? ÄŒe ne bo, potem ni vredno, da se danes obremenjujete s tem, veÄ kot je potrebno.
14. Nehajte se osredotoÄati na to, kar vam ni vÅ¡eÄ in na to, kar noÄete, da se zgodi: vezano na prejÅ¡njo toÄko – posveÄajte svojo pozornost in misli temu, kar želite, da bi se zgodilo. Ne gre za to, da morate biti pretirano optimistiÄni ali vsak trenutek razmiÅ¡ljati pozitivno, paÄ pa gre za to, da se naravnate na najboljÅ¡i možen izzid, ne pa na najslabÅ¡ega. Ko se zjutraj zbudite, Preberi več “30 stvari, s katerimi sami sebe uniÄujete (2.del)”
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.
1. Nehajte se kritizirati: »kako sem lahko tako neumna!«, »kako sem lahko spet to naredil-a«, »vem, da sem jaz kriv-a«… Vsi imamo svojega notranjega kritika, ki nas ocenjuje, kaznuje, obtožuje, se jezi, je v dvomih…RazoÄaranje nad sabo in nad lastnim vedenjem kaže na to, da samega sebe ne sprejemate in to v nobenem primeru ni produktivno. Prepoznajte ta glas v sebi in spoznajte, da gre samo za glas v vaÅ¡i glavi – utiÅ¡ajte ga.
Eden glavnih razlogov, da nikakor ne najdemo sreÄe ali da si ne ustvarimo posebnega življenjskega stila je ta, da Å¡e vedno nismo usvojili umetnosti bivanja (biti prisotni tukaj in zdaj).
Spet je tisti Äas v letu, ko naj bi se življenje vsaj nekoliko upoÄasnilo. Å e od nekdaj namreÄ vlada prepriÄanje, da je v teh vroÄih mesecih manj dela, toda resnica je taka, da ljudje že dolgo nismo poleti niÄ manj obremenjeni ali utrujeni. KveÄjemu nasprotno. Že razmiÅ¡ljanje o dopustu nam povzroÄa dodaten stres. Teden in dnevi pred dopustom nam povzroÄajo dodaten stres. RazmiÅ¡ljanje o službi na dopustu nam povzroÄa  dodaten stres. Vrnitev domov nam pa sploh povzroÄa neizmeren stres (koliko stresa je preveÄ stresa?!). Je sploh Äudno, da najrajÅ¡i sploh ne bi Å¡li na dopust, da bi se vsaj malce izognili vsem tem pritiskom in stresu? Ga sploh rabimo? Namesto, da bi naredili prepih, ki bi za nami zaloputnil vrata razgrete pisarne, rajÅ¡i Å¡e naprej tiÄimo v njej in se smilimo sami sebi, ker 
Med predavanjem o obvladovanju stresa, predavatelj dvigne kozarec vode in vpraÅ¡a navzoÄe: “Kaj mislite, kako težak je ta kozarec vode?”
Jo Å¡e imate? Zaposlitev, službo? Čestitke, da vam jo je v teh težkih gospodarskih Äasih uspelo obdržati. Pa vas je vseeno strah, da vam je morda  ne bo uspelo obdržati tudi v bodoÄe? Razumljivo, na vsakem koraku  vas “straÅ¡ijoâ€, da je že tako dolga vrsta brezposelnih vsak dan Å¡e daljÅ¡a.  StraÅ¡ijo vas, da ni nobenega zagotovila in da se lahko kmalu znajdete tudi sami med njimi. In, Äe niste zaposleni v eni od dejavnosti, ki so v Äasu krize menda najmanj prizadete oz. bodo celo prosperirale (npr. farmacija, izterjevanje dolgov, pogrebniÅ¡tvo, avtomehaniki, prodajalci rabljene opreme), je vaÅ¡ strah lahko celo povsem upraviÄen. NiÄ Äudnega ni torej, Äe vam Å¡efi vzbujajo slabo vest s tem, da morate biti sreÄni in hvaležni, da Å¡e sploh dobite težko prisluženo plaÄo, ker paÄ ni denarja na raÄunih. Tudi, Äe vam vaÅ¡a služba že leta ni veÄ vÅ¡eÄ in vas ne osreÄuje. NiÄ zato, Äe ste morali prevzeti Å¡e dodatno delo sodelavca, ki je ravno dobil odpoved. Za piko na i, pa so vam  plaÄo Å¡e znižali, recesija paÄ. Saj potemtakem res ni težko razumeti, da vaÅ¡ strah pred izgubo službe raste, poveÄuje se stres, vse to pa slabi vaÅ¡e sploÅ¡no poÄutje in zdravje, kar lahko vpliva na slabÅ¡e rezultate na delovnem mestu. PoslediÄno se torej celo res lahko znajdete brez zaposlitve!  Pa saj dajete vse od sebe, saj držite pesti in upate na boljÅ¡e Äase in si govorite, da je  takÅ¡no paÄ Å¾ivljenje;  kaj pa vam drugega sploh Å¡e preostane?!Â