Optimistova veroizpoved

Obljubi si:

Da boš tako močan, da nič ne bo moglo skaliti tvojega miru.

Da boš z vsemi, ki jih srečaš, govoril o zdravju, sreči in uspehu.

Da boš vsem svojim prijateljem pokazal, da so nekaj posebnega.

Da boš v vsaki stvari videl sončno stran in potrjeval svoj optimizem.

Da boš razmišljal samo o najboljšem, delal samo najboljše in pričakoval samo najboljše.

Da boš nad uspehi drugih navdušen prav tako kot nad lastnimi.

Da boš pozabil na pretekle napake in se potrudil za prihodnje uspehe.

Da boš vedno izražal le dobro voljo in podaril nasmeh vsakemu živemu bitju, ki ga srečaš.

Da boš posvetil toliko časa lastnemu izboljševanju, da ne boš imel časa kritizirati drugih.

Da boš prevelik, da bi te skrbelo; preveč plemenit, da bi se jezil; premočen, da bi te bilo strah in presrečen, da bi te pestile težave.

Da boš o sebi imel dobro mnenje in da boš to pokazal svetu, ne z glasnimi besedami, temveč z velikimi dejanji.

Da boš živel v prepričanju, da je svet na tvoji strani, dokler boš zvest najboljšemu v sebi.

Optimist Creed, Christian D. Larson (Your Forces and How to Use Them, 1912)

Kar je za nekoga udarec, je za drugega priložnost.  
                                                Za dežjem vedno posije sonce.  
                                                                Vsak konec je vedno nov začetek.

Navijam za vas!

Saša

“Prosite, dano vam je!”

Zadnja tema o tem, da smo sami sebi največji sovražnik na poti do uspeha, je sprožila kar nekaj odzivov, predvsem na Facebooku (hvala vsem za komentarje). To me je spodbudilo, da dokončam, kar sem začela : če smo sami sebi res največja ovira na poti do uspeha – kako jo premostiti?   Preberi več ““Prosite, dano vam je!””

7. ovira do uspeha: Sam svoj nasprotnik

Ali veste, kaj je tisto, kar nas v življenju najbolj »bremza«? Kaj je tisto, kar vas na vaši poti do uspeha najbolj ovira?

Da enostavno ne verjamemo, da lahko dosežemo, kar si zamislimo.  Ne verjamete, da lahko dosežete vse, kar si želite, če v to verjamete? Evo. Zato vam ne uspe.  Ampak zakaj je to tako težko verjeti?

Zakuriš se, da bi končno že zamenjal to j… službo, ki ti gre že lep čas na živce in te dela nesrečnega, vpisal bi se na tečaj, o katerem sanjaš že leta, rad bi začel s svojim poslom, rad bi šel za en mesece med budiste…  »Ah dej dej, kdo pa misliš da si, da to lahko narediš?! Pa ti vendar tega ne zmoreš! Še nikoli ti ni uspelo, česar si se lotil, zakaj misliš, da bi ti zdaj! Sram te bodi.« Puf. In vse ti pade dol… Preberi več “7. ovira do uspeha: Sam svoj nasprotnik”

6. ovira do uspeha: Ponavljanje istih vzorcev

Zgodba govori o mladem paru, ki se je ravno poročil in začel skupno življenje. Tako kot  vsi drugi, ki pred poroko še niso živeli skupaj, sta se tudi naša dva junaka morala šele navajati na dobre in malo manj dobre navade drug drugega.

Nekega popoldneva, ko je žena ravno pripravljala večerjo, jo je mož  z  navdušenjem opazoval pri kuhanju. Zaželel si je pečenke in žena mu je želela ugoditi. Iz hladilnika je vzela kos mesa, ga položila na kuhinjsko desko, ga začinila, nato pa odrezala približno centimeter mesa na levi in potem še centimeter mesa na desni strani.

    »Ljubica, zakaj pa si to naredila,« jo vpraša mož.

    »Ja, tako se pač naredi pečenko,« odvrne žena. Preberi več “6. ovira do uspeha: Ponavljanje istih vzorcev”

Super mama obvladuje stres – ga res?

Povsem jasno vam je, da še zdaleč niste edina mama na svetu, ki se spopada  s stresom, mislite pa si, da  vam to prav nič ne olajša vaše situacije. Saj vam prijateljica ali dve občasno tudi izrečeta priznanje, da ste super mama, ker si tako vztrajno prizadevate uspešno združevati poklicno in družinsko življenje.  A tudi to vam ne pomaga dosti. Še vedno imate – stres.

Kako se v resnici počutite in kolikšna je cena, ki jo plačujete?

Kdaj ste nazadnje preživeli dan brez stresa? Zdi se, da življenje brez njega sploh ni več mogoče. Stres na delovnem mestu in stres zaradi številnih obveznosti doma. Dnevno hitenje v službo in hitenje po otroke,  hitenje na sestanke in hitenje k raznim izvenšolskim dejavnostim (če pa ja to vsi delajo!). Hitenje po nakupih in zamujanje na roditeljske sestanke v šoli in razne prireditve v vrtcu. Večno hitenje in večno zamujanje.  Komaj čakate vikend, ko boste nadoknadili zamujeno, če le ne bo preveč časa šlo za druge stvari… Nenehno kopičenje obveznosti, odgovornosti. Pozabljanje. Slaba volja, ker so moževe obveznosti očitno »pomembnejše« od vaših in slaba vest, ko vas žalostni otroški očki iz dneva v dan sprašujejo, zakaj ga niste prišli prej iskat, ker bi rad tudi on šel enkrat pred drugimi domov.  Sledijo opravičevanje in za lase privlečeni izgovori. Ja, naporno je še naprej ostati »super«, saj to terja  od vas še več odrekanja in še več razdajanja v službi in doma. Pa saj ste že dovolj super -super zaposlene, super obremenjene  in super utrujene. Kaj je pri tem tako “super”?! Preberi več “Super mama obvladuje stres – ga res?”

5. ovira do uspeha: Pomanjkanje samodiscipline in vztrajnosti

Pride dan, ko enostavno ne veš, kako naprej.  Ko bi najraje ostal v postelji pokrit čez glavo. Danes je že eden  tistih dni, ko v meni vlada popolna zmešnjava.  In to se ponavadi zgodi, ko se obe Saši spet prerekata.  Spet tista manj prijetna izkoristi žuto minuto prve in dobiva prevlado in to zgleda nekako takole:  
S. izzivalno: »Sori, ampak daj mi povej, zakaj se že greš tole?” 
S. užaljeno:  »Kolikokrat ti bom še morala povedati, da se brigaj zase in me pusti pri miru, jaz že vem!«
S. posmehljivo: »Aja, saj res, ti si nekaj posebnega in ti moraš samo lepo misliti in vse ti bo “ratalo” …«
S. jezno:  »Kako si zlobna!”
S. pametno: »Ja, nekdo pa mora vedeti, kaj je dobro zate, če si sama tako naivna!«
S. že zelo nesamozavestno: »Ah, saj mogoče imaš pa prav, res je tako težko včasih.”
S. že blazno pametno: »Halo, pa kaj ti jaz že ves čas govorim!« …

Tole poslušam in po nekaj minutah (pa to je  res že veliko zame!) je mojega potrpljenja dokončno konec: »Zdaj pa nehajta, obe!  Zdajle bom lepo vstala, peljala otroka v vrtec in šolo, potem se bomo pa me tri malo pogovorile. Do takrat pa, da ne slišim niti besede! Ta pametna S. še kar ne neha izzivati: »Uu, me je že strah…«.  OK, zdaj imam pa dovolj! Če misliš, da mi boš pokvarila dan, se motiš. Pa kaj bi ti rada danes pravzaprav dosegla, da slišimo? »Daj, Saša umiri se no, saj nisem nič slabega mislila. Ampak odkar si se tako intenzivno začela sama s sabo ukvarjat, si postala tako nekako dolgočasna, disciplinirana, tega pri tebi prej nisem bila vajena.«  Aha,  sem si mislila, ta pametna in neredoljubna Saša je spet nekoliko zapostavljena. Ampak to me še najmanj vznemirja. Preberi več “5. ovira do uspeha: Pomanjkanje samodiscipline in vztrajnosti”

Test neoporečnosti: Sem iskren do sebe?

Ljudje smo radovedna bitja. Rajši kot zase, se sicer brigamo za druge. Lačni smo novih »junakov«, ki nam bodo ponovno nekoliko omilili našo bedo.  Toda v intimi našega doma ali pisarn, kjer je možnost, da nas kdo zasači skoraj nična, pa od časa do časa radi preverimo tudi sebe. Izpolnimo vprašalnik  ali dva, tako, malo za hec, ker nas kljuva, da nismo najboljši. In ker se že vnaprej  bojimo, da z rezultatom ne bomo najbolj zadovoljni, pač malce prikrijemo dejstva. Saj ne bo nihče vedel. »Kaj?! A, da bi moral več delati na sebi, ja , pa kaj še!«  Še dobro, da nas samo en klik z miško loči od naše oaze, kjer se lahko spet  stopimo z množico in se pretvarjamo, da smo tisto, kar še zdaleč nismo. Ali pa, da smo nekdo, kar bi radi postali. In da imamo veliiiko prijateljev in da nas imajo vsi radi. Nič hudega, če se najdeta dva ali trije, ki niso ravno navdušeni nad nami in našimi besedami. Internet vse prenese, pa jim pač povemo, kar jim gre in jih pošljemo v tri lepe…  Dobimo svojo minuto in postanemo junaki. Deluje katarzično in kot prerojeni  se nato vrnemo  med »žive« ljudi in jim damo eno lekcijo o Preberi več “Test neoporečnosti: Sem iskren do sebe?”

4. ovira do uspeha: Skrivnost je kriva za vse

Vedno in  ponovno dajem prednost pozitivnemu pogledu na svet. Ki je samo nasprotje negativnemu pogledu na svet. Nikogar ne želim, niti ne mislim prepričevati, da mora nujno spremeniti svoj pogled, če želi karkoli narediti s svojim življenjem in se  podati na pot osebne preobrazbe. Ni stvar v tem ali je moj kozarec na pol poln ali na pol prazen, je kakršen pač je, včasih je tudi povsem prazen. Pa res ne delam nobene drame okrog tega. In mislim, da sem že nazadnje dovolj nazorno pojasnila, da sploh nisem za to, da je kozarec vedno zvrhan. Ne more biti. Ne zagovarjam pozitivnega  razmišljanja za vsako ceno in kot edini izhod iz vsake situacije. Na srečo mi je bilo že dokaj hitro jasno, da samo pozitivno razmišljanje ne bo rešilo mojih težav…  Preberi več “4. ovira do uspeha: Skrivnost je kriva za vse”

3. ovira do uspeha: Življenje ni cvetoče polje

Včasih imam  občutek, da je na svetu že več norcev, kot normalnih ljudi. Včasih se mi zdi, da se z nikomer več ne da normalno pogovarjati in da hoče vsak imeti svoj prav.  Včasih rajši zapeljem v rdečo, ker me je strah, da mi tista mula za mano ne bo pokazala samo sredinca, ampak še kaj drugega… (a ni bilo to včasih v moški  domeni?!). Oh, oprostite, gospa,  sem mar jaz kriva, da se vam mudi in da je  ravno pri meni zmanjkalo traku v blagajni?! Ali ima sploh še kdo kanček potrpljenja?! Svet je res ponorel. Ali pa sem že znorela jaz …  Preberi več “3. ovira do uspeha: Življenje ni cvetoče polje”

Kako je lahko leto 2010 vaše najboljše?

V dveh do treh tednih po novem letu  bo  95% ljudi opustilo vse novoletne zaobljube. Vsi upi in poskusi bodo počili kot milni mehurček… Škoda. Se mi zdi vredno spopasti z žalostnim dejstvom, da ogromno ljudi sploh ne verjame v osebne cilje, celo zdijo sem jim povsem brez zveze!? Absolutno!  Strah  pred porazom, neuspehom oz., da nam bo spodletelo,  je največji krivec, da odnehamo  ali pa, da sploh nikoli ne začnemo. Na srečo mi je uspelo ta strah obvladati, če že ne povsem premagati in ljudje, edino, česar bi nas moralo biti strah je, da časa nikoli ne moremo zavrteti nazaj  in bomo na stara leta  obžalovali, da nismo izživeli svojih sanj!!

Vem, vem, kamorkoli se te dni ozrete, vam zatrjujejo, da Preberi več “Kako je lahko leto 2010 vaše najboljše?”