“Znanstveniki so razglasili enoto za narcisizem:Â Â selfie na uro.”
Ko danes sliÅ¡im koga reÄi, da že ‘dlje Äasa dela na sebi in osebnostno raste’, se mi že kar dozdeva, kam pes taco moli. TeÄaji, sreÄanja, sproÅ¡Äanja, duhovnost, zdravo življenje, zdrava prehrana… doma pa družina Äedalje bolj laÄna. FiziÄno in Äustveno.
KakÅ¡na past je to in kakÅ¡na Å¡koda se dela, odkar smo ljudje uradno ‘dobili dovoljenje’, naj se imamo konÄno bolj radi in se zaÄnemo ukvarjati s sabo in se nehamo obremenjevati z drugimi! (hm, nekje odkar se je pojavila knjiga Skrivnost…).
PriÅ¡li smo celo tako daleÄ v ukvarjanju s sabo, da je selfie postal norma. Kjer koli in kadar koli že. Pokaži vendar ljudem, kako se imaÅ¡ rad!
“Ves Äas sem živela za druge. So mi rekli, da si moram vzeti Äas zase in se konÄno zaÄeti ukvarjati s sabo. In to sem naredila!”
In res. Vsak dan si vzame veliko Äasa samo zase in zaÄelo ji je dol viseti, kaj si drugi mislijo in kako se njeni najbližji zaradi tega poÄutijo…
Kako izgleda tipiÄno ukvarjanje s samim sabo odliÄno ponazarja tale zgodbica:
Preberi več ““Ukvarjam se s sabo.””
Sem mama, žena, samosvoja. Vedno sem si prizadevala za dobre odnose, a predolgo sem od drugih (sploh od moža) priÄakovala, da se bodo bolj potrudili. Priznam, bila sem težka.
Ponosna sem, da sem uspela v zadnjih 9,5 letih zgraditi lepÅ¡e in boljÅ¡e odnose in z iskrenimi pogovori pridobiti Å¡e dodatne bogate izkuÅ¡nje na podroÄju motivacije, komunikacije in razreÅ¡evanja konfliktov. Z individualnimi svetovanji, mentorstvom, izobraževanjem sem že mnogim posameznikom pomagala do boljÅ¡ega odnosa s sabo in drugimi.
UÄiteljica 5. razreda, ga. Thompson, je na prvi Å¡olski dan stala pred razredom in se zlagala otrokom. Rekla jim je, da jih bo imela vse enako rada in da ne bo delala razlik, Äeprav je vedela, da to ne bo mogoÄe. V prvi vrsti je namreÄ sedel fant po imenu Teddy, za katerega je sliÅ¡ala, da je precej problematiÄen, poleg tega pa je izgledal precej zanemarjeno in tudi umival se ni prav pogosto. Že vnaprej je vedela, da ne bo imela težav s tem, ko mu bo z rdeÄo vse preÄrtala in napisala negativno oceno… 
Ne razvajaj me. Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, kar zahtevam.
Obveznosti doma, obveznosti v službi in vÄasih smo že tako utrujeni, da sploh ne vemo, Äemu bi dajali prednost. Velikokrat sliÅ¡imo reÄi – majhni otroci, majhni problemi, veliki otroci, veliki problemi. Toda o tem bi se dalo razpravljati.  Spomnim se, ko sta bila moja otroka Å¡e v plenicah (eh, majhni problemi!),  neke debate v krogu znancev, ki imajo starejÅ¡e otroke (e, to ti  je veeelik problem!) in so mi zaÄeli pametovati in z dejstvi dokazovati, da so problemi v skladu z rastjo otrok Äedalje veÄji. Ne glede na to, da se takrat Å¡e nisem tako zavzeto “ukvarjala” sama s sabo (beri - ampak bolj z drugimi)  in so bili problemi takrat res povsem drugaÄne oblike kot danes, sem ostro nasprotovala:  da prviÄ, na otroke res ni dobro gledati kot na problem in drugiÄ, da mojemu takratnemu pomanjkanju spanja in energije (kar je bil zame morda res Å¡e najveÄji problem) res nima nihÄe pravice zmanjÅ¡evati teže in pomena. Takrat bi dala vse že za  2 noÄi neprekinjenega spanca (za vsaj 5 ur, da se razumemo, nisem hotela preveÄ izzivati sreÄe…). Kako je to lahko, povejte mi,  kaj manjÅ¡i problem od tega, da moram danes z otrokom delati naloge in referate (ok, tega si nisem jaz izmislila ;))!
Jo Å¡e imate? Zaposlitev, službo? Čestitke, da vam jo je v teh težkih gospodarskih Äasih uspelo obdržati. Pa vas je vseeno strah, da vam je morda  ne bo uspelo obdržati tudi v bodoÄe? Razumljivo, na vsakem koraku  vas “straÅ¡ijoâ€, da je že tako dolga vrsta brezposelnih vsak dan Å¡e daljÅ¡a.  StraÅ¡ijo vas, da ni nobenega zagotovila in da se lahko kmalu znajdete tudi sami med njimi. In, Äe niste zaposleni v eni od dejavnosti, ki so v Äasu krize menda najmanj prizadete oz. bodo celo prosperirale (npr. farmacija, izterjevanje dolgov, pogrebniÅ¡tvo, avtomehaniki, prodajalci rabljene opreme), je vaÅ¡ strah lahko celo povsem upraviÄen. NiÄ Äudnega ni torej, Äe vam Å¡efi vzbujajo slabo vest s tem, da morate biti sreÄni in hvaležni, da Å¡e sploh dobite težko prisluženo plaÄo, ker paÄ ni denarja na raÄunih. Tudi, Äe vam vaÅ¡a služba že leta ni veÄ vÅ¡eÄ in vas ne osreÄuje. NiÄ zato, Äe ste morali prevzeti Å¡e dodatno delo sodelavca, ki je ravno dobil odpoved. Za piko na i, pa so vam  plaÄo Å¡e znižali, recesija paÄ. Saj potemtakem res ni težko razumeti, da vaÅ¡ strah pred izgubo službe raste, poveÄuje se stres, vse to pa slabi vaÅ¡e sploÅ¡no poÄutje in zdravje, kar lahko vpliva na slabÅ¡e rezultate na delovnem mestu. PoslediÄno se torej celo res lahko znajdete brez zaposlitve!  Pa saj dajete vse od sebe, saj držite pesti in upate na boljÅ¡e Äase in si govorite, da je  takÅ¡no paÄ Å¾ivljenje;  kaj pa vam drugega sploh Å¡e preostane?! 