“Ukvarjam se s sabo.”

“Znanstveniki so razglasili enoto za narcisizem:  selfie na uro.”

Ko danes slišim koga reči, da že ‘dlje časa dela na sebi in osebnostno raste’, se mi že kar dozdeva, kam pes taco moli. Tečaji, srečanja, sproščanja, duhovnost, zdravo življenje, zdrava prehrana… doma pa družina čedalje bolj lačna. Fizično in čustveno.

Kakšna past je to in kakšna škoda se dela, odkar smo ljudje uradno ‘dobili dovoljenje’, naj se imamo končno bolj radi in se začnemo ukvarjati s sabo in se nehamo obremenjevati z drugimi! (hm, nekje odkar se je pojavila knjiga Skrivnost…).

Prišli smo celo tako daleč v ukvarjanju s sabo, da je selfie postal norma. Kjer koli in kadar koli že. Pokaži vendar ljudem, kako se imaš rad!

“Ves čas sem živela za druge. So mi rekli, da si moram vzeti čas zase in se končno začeti ukvarjati s sabo. In to sem naredila!”

In res. Vsak dan si vzame veliko časa samo zase in začelo ji je dol viseti, kaj si drugi mislijo in kako se njeni najbližji zaradi tega počutijo…

Kako izgleda tipično ukvarjanje s samim sabo odlično ponazarja tale zgodbica:
Preberi več ““Ukvarjam se s sabo.””

V spomin Zig Ziglarju (1926-2012)

28.11.2012  je v 86-letu zaradi komplikacij s pljučnico umrl eden največjih motivacijskih govorcev in avtorjev,  Zig Ziglar. Napisal je preko 30 knjig za osebno rast (v sl. Ostati pozitiven v negativnem svetu, Razlog več za nasmeh, Vidimo se na vrhu, Dvorjenje po poroki). Nedvomno je ta svet zapustil boljšega kot je vanj vstopil – v dveh dneh se mu je samo na njegovi spletni strani zahvalilo in poklonilo preko 11.500 ljudi, na katere je pomembno vplival. Vključno name.

“Tvoj odnos do življenja je nalezljiv. Vprašaj se naslednje: je moj odnos vreden, da z njim okužim druge?”

“Poglej nazaj z odpuščanjem, naprej z upanjem, navzdol s sočutjem in navzgor s hvaležnostjo.” Preberi več “V spomin Zig Ziglarju (1926-2012)”

Zgodba o obvladovanju jeze

Nekoč je živel deček, ki je bil zelo nagle jeze. Njegov oče mu je nekega dne izročil vrečko z žeblji in mu naročil, da mora vsakič, ko bo spet izgubil živce, zabiti en žebelj v ograjo na vrtu.

Prvi dan je deček zabil v ograjo 37 žebljev. V naslednjih nekaj tednih, ko se je že naučil bolje obvladati svojo jezo, se je število žebljev postopoma, a občutno zmanjševalo. Ugotovil je, da je celo lažje obvladovati jezo, kot zabijati tiste žeblje v ograjo…

Končno je Preberi več “Zgodba o obvladovanju jeze”

Lahko naredite drugače!

Učiteljica 5. razreda, ga. Thompson, je na prvi šolski dan stala pred razredom in se zlagala otrokom. Rekla jim je, da jih bo imela vse enako rada in da ne bo delala razlik, čeprav je vedela, da to ne bo mogoče. V prvi vrsti je namreč sedel fant po imenu Teddy, za katerega je slišala, da je precej problematičen, poleg tega pa je izgledal precej zanemarjeno in tudi umival se ni prav pogosto. Že vnaprej je vedela, da ne bo imela težav s tem, ko mu bo z rdečo vse prečrtala in napisala negativno oceno… Preberi več “Lahko naredite drugače!”

Česa nas niso naučili v šoli za starše, pa bi nas morali …

Ne razvajaj me. Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, kar zahtevam.

Ne boj se odločnosti. Tako vsaj vem, pri čem sem.

Ne spreminjaj svojih odločitev. To me samo zmede. Potem pa skušam doseči vse, kar mi pride na um.

Ne obljubljaj. Mogoče obljub ne boš mogel izpolniti. Tako krniš moje zaupanje vate.

Ne nasedaj, kadar te hočem vreči iz tira, sicer bom poskušal doseči še več takih ‘zmag’.

Ne naredi zame tega, kar zmorem sam. Sicer se bom obnašal kot dojenček in te bom še naprej imel v svoji službi. Preberi več “Česa nas niso naučili v šoli za starše, pa bi nas morali …”

Vaš otrok – vaš problem?

Obveznosti doma, obveznosti v službi in včasih smo že tako utrujeni, da sploh ne vemo, čemu bi dajali prednost. Velikokrat slišimo reči – majhni otroci, majhni problemi, veliki otroci, veliki problemi. Toda o tem bi se dalo razpravljati.  Spomnim se, ko sta bila moja otroka še v plenicah (eh, majhni problemi!),  neke debate v krogu znancev, ki imajo starejše otroke (e, to ti  je veeelik problem!) in so mi začeli pametovati in z dejstvi dokazovati, da so problemi v skladu z rastjo otrok čedalje večji. Ne glede na to, da se takrat še nisem tako zavzeto “ukvarjala” sama s sabo (beri – ampak bolj z drugimi)  in so bili problemi takrat res povsem drugačne oblike kot danes, sem ostro nasprotovala:  da prvič, na otroke res ni dobro gledati kot na problem in drugič, da mojemu takratnemu pomanjkanju spanja in energije (kar je bil zame morda res še največji problem) res nima nihče pravice zmanjševati teže in pomena. Takrat bi dala vse že za  2 noči  neprekinjenega spanca (za vsaj 5 ur, da se razumemo, nisem hotela preveč izzivati sreče…). Kako je to lahko, povejte mi,  kaj manjši problem od tega, da moram danes z otrokom delati naloge in referate (ok, tega si nisem jaz izmislila ;))!

Preberi več “Vaš otrok – vaš problem?”

Vas je strah, da boste tudi vi postali žrtev recesije?

Jo še imate? Zaposlitev, službo?  Čestitke, da vam jo je v teh težkih gospodarskih časih uspelo obdržati. Pa vas je vseeno strah, da vam je morda  ne bo uspelo obdržati tudi v bodoče?  Razumljivo, na vsakem koraku  vas “strašijo”, da je že tako dolga vrsta brezposelnih vsak dan še daljša.  Strašijo vas, da ni nobenega zagotovila in da se lahko kmalu znajdete tudi sami med njimi. In, če niste zaposleni v eni od dejavnosti, ki so v času krize menda najmanj prizadete oz. bodo celo prosperirale (npr. farmacija, izterjevanje dolgov, pogrebništvo, avtomehaniki, prodajalci rabljene opreme), je vaš strah lahko celo povsem upravičen. Nič čudnega ni torej, če vam šefi vzbujajo slabo vest s tem, da morate biti srečni in hvaležni, da še sploh dobite težko prisluženo plačo, ker pač ni denarja na računih. Tudi, če vam vaša služba že leta ni več všeč in vas ne osrečuje. Nič zato, če ste morali prevzeti še dodatno delo sodelavca, ki je ravno dobil odpoved.  Za piko na i, pa so vam  plačo še znižali, recesija pač.  Saj potemtakem res ni težko razumeti, da vaš strah pred izgubo službe raste, povečuje se stres, vse to pa slabi vaše splošno počutje in zdravje, kar lahko vpliva na slabše rezultate na delovnem mestu. Posledično se torej celo res lahko znajdete brez zaposlitve!  Pa saj dajete vse od sebe, saj držite pesti in upate na boljše čase in si govorite, da je  takšno pač življenje;  kaj pa vam drugega sploh še preostane?! 

5 načinov, kako se spopasti s skrbmi in strahom  pred izgubo službe

Če vam  je trenutna gospodarska situacija povzročila toliko skrbi, strahu in stresa, potem se na prvi pogled res zdi, da ni Preberi več “Vas je strah, da boste tudi vi postali žrtev recesije?”

Test neoporečnosti: Sem iskren do sebe?

Ljudje smo radovedna bitja. Rajši kot zase, se sicer brigamo za druge. Lačni smo novih »junakov«, ki nam bodo ponovno nekoliko omilili našo bedo.  Toda v intimi našega doma ali pisarn, kjer je možnost, da nas kdo zasači skoraj nična, pa od časa do časa radi preverimo tudi sebe. Izpolnimo vprašalnik  ali dva, tako, malo za hec, ker nas kljuva, da nismo najboljši. In ker se že vnaprej  bojimo, da z rezultatom ne bomo najbolj zadovoljni, pač malce prikrijemo dejstva. Saj ne bo nihče vedel. »Kaj?! A, da bi moral več delati na sebi, ja , pa kaj še!«  Še dobro, da nas samo en klik z miško loči od naše oaze, kjer se lahko spet  stopimo z množico in se pretvarjamo, da smo tisto, kar še zdaleč nismo. Ali pa, da smo nekdo, kar bi radi postali. In da imamo veliiiko prijateljev in da nas imajo vsi radi. Nič hudega, če se najdeta dva ali trije, ki niso ravno navdušeni nad nami in našimi besedami. Internet vse prenese, pa jim pač povemo, kar jim gre in jih pošljemo v tri lepe…  Dobimo svojo minuto in postanemo junaki. Deluje katarzično in kot prerojeni  se nato vrnemo  med »žive« ljudi in jim damo eno lekcijo o Preberi več “Test neoporečnosti: Sem iskren do sebe?”