“Ukvarjam se s sabo.”

“Znanstveniki so razglasili enoto za narcisizem:  selfie na uro.”

Ko danes sliÅ¡im koga reči, da že ‘dlje časa dela na sebi in osebnostno raste’, se mi že kar dozdeva, kam pes taco moli. Tečaji, srečanja, sproščanja, duhovnost, zdravo življenje, zdrava prehrana… doma pa družina čedalje bolj lačna. Fizično in čustveno.

KakÅ¡na past je to in kakÅ¡na Å¡koda se dela, odkar smo ljudje uradno ‘dobili dovoljenje’, naj se imamo končno bolj radi in se začnemo ukvarjati s sabo in se nehamo obremenjevati z drugimi! (hm, nekje odkar se je pojavila knjiga Skrivnost…).

Prišli smo celo tako daleč v ukvarjanju s sabo, da je selfie postal norma. Kjer koli in kadar koli že. Pokaži vendar ljudem, kako se imaš rad!

“Ves čas sem živela za druge. So mi rekli, da si moram vzeti čas zase in se končno začeti ukvarjati s sabo. In to sem naredila!”

In res. Vsak dan si vzame veliko časa samo zase in začelo ji je dol viseti, kaj si drugi mislijo in kako se njeni najbližji zaradi tega počutijo…

Kako izgleda tipično ukvarjanje s samim sabo odlično ponazarja tale zgodbica:

Mož gleda prenos tekme na TV, žena pa ga poskuša zaplesti v pogovor:

Žena: “Dragi, vodovodarju ni uspelo popraviti luknje v grelcu za vodo.”

Mož: “Aha.”

Žena: “Zato je počila pipa in je zalilo vso klet.”

Mož: “Utihni. Vsak čas bo konec tekme in manjka nam Å¡e en sam zadetek.”

Žena: “Ker se je pri tem zmočilo nekaj žic, je elektrika skoraj ubila Fifija.”

Mož: “O, ne! Njihovega moža nihče ne pokriva! Goool!”

Žena: “Veterinar pravi, da si bo v enem tednu opomogel.”

Mož: “Lačen sem. A mi lahko daÅ¡ nekaj za jesti?”

Žena: “Potem je pa vodovodar končno priÅ¡el in povedal, da je vesel, ker je najina pipa počila, saj si bo zdaj lahko privoščil  dopust.”

Mož: “A me ti sploh posluÅ¡aÅ¡? Rekel sem, da sem lačen!”

Žena: “In veÅ¡, dragi, zapuščam te. Z vodovodarjem letiva jutri zjutraj v Acapulco.”

Mož: “A bi že prosim nehala težiti in mi pripravila večerjo? Zakaj me v teh hiÅ¡i nihče ne posluÅ¡a?!”
(iz knjige Postanite vplivna osebnost, John C. Maxwell in Jim Dornan)

ÄŒe se ukvarjaÅ¡ sam s sabo, pomeni, da imaÅ¡ rad le sebe in potem drugih nisi sposoben sliÅ¡ati in prepoznati njihovih potreb. To ni niti zametek osebne rasti. To je egocentričnost.  In naj bo jasno – nisi se Å¡ele zdaj začel ukvarjati s sabo, že prej si se ves čas ukvarjal le s sabo, s svojimi problemi, s svojimi občutki, le da zdaj to počneÅ¡ na ‘drugačen način’. In če te k temu spodbuja Å¡e družba…

Stopiti iz okvirja ukvarjanja s samim sabo, kar počnemo že vse življenje, in videti, sliÅ¡ati, začutiti druge ljudi, še posebej, ko smo v stiski, je trenutek, ko se začne osebna rast. Ko se zavedaÅ¡, da nisi tak kot drugi in da ima vsak od nas nekaj, kar lahko ‘damo’ drug drugemu. Ko odkrijeÅ¡ svojo pravo vrednost in z njo bogatiÅ¡ življenja drugih ljudi.

Osebno boÅ¡ zrastel, ko se ne boÅ¡ več ukvarjal samo s sabo, pač pa, ko se boÅ¡ ukvarjal z drugimi -  ne, s tem, ko jih posnemaÅ¡, ampak ko se boÅ¡ razlikoval – ko boÅ¡ pozitivno vplival na ljudi v tvojem življenju. Ko jim daÅ¡, kar potrebujejo. S tem boÅ¡ največ naredil tudi zase. S tem boÅ¡ izboljÅ¡al svoje življenje.

Za tvoj napredek,
Saša

P.s. pa saj ni treba Å¡e dodatno pojasnjevati, kaj so in bodo v naÅ¡i družbi povzročili selfiji? Žal ne samo mladi so postali že prav obsedeni sami s sabo in delajo selfije ob krstah na pogrebih, z brezdomci na ulici, da o slikanju med vožnjo niti ne govorimo… Aja, pa seveda, da ‘pokažejo’, kakÅ¡ni so brez mejkapa. Ker brez tega vedenja ne morem živeti? Pa dajmo, ljudje no, a nam je ostalo Å¡e kaj zdrave pameti?