Zakaj je moja žena vedno jezna name?

“Ne skrbi, kadar sem jezna nate. Naj te skrbi le, kadar ne bom več, ker to pomeni, da se nimava več glede česa sporeči.”

Zadnje čase se vse pogosteje name za pogovor obračajo tudi moÅ¡ki in kar precej jih ima podobno težavo: “Moja žena je zelo nagle jeze, večinoma se razjezi zaradi najmanjÅ¡e malenkosti in nikoli nič ne naredim prav. Sploh ne vem več, kaj naj Å¡e naredim!”

Zato bo današnja tema bolj pisana na kožo moškim, toda upam, da bo v korist tudi marsikateri ženski (morda celo prav njihovim ženam).

Pozabljamo, ženske namreč, da moški niso roboti brez čustev, tudi oni si želijo mirne in ljubeče odnose. Tako da, drage ženske (vem, da tudi ve tole berete  );  vse tiste, ki mislite, da moškim dol visi za vas in v kakšnem odnosu ste  – motite se, ni res.  V kolikor imaš tudi sama trenutno opravka z moškim, ki te ne razume in si zaradi tega jezna, še je upanje!

V redu, preidiva zdaj k današnji temi.

Odkar sem sama priÅ¡la do tega spoznanja, od takrat dalje trobim, da smo ženske tiste, ki doma delamo vreme (moj 10-letni sine to že dobro ve in zato večkrat reče, “srečna žena, srečen jaz!”  ).

Moški tako bolj ali manj spretno krmarijo med domačimi neurji in na prvi pogled se morda res zdi, da je to edino, kar jim sploh preostane.

Stanje doma se lahko najhitreje izboljÅ¡a, če se ženska svojega vpliva in početja zave in začne ustvarjati boljÅ¡e vremenske pogoje. Toda včasih ženski pač enostavno ‘ne potegne’.

Včasih je pač enostavno preveč osredotočena nase, razočarana in jezna na cel svet, da bi lahko dojela, da s svojim početjem ne vpliva dobro na svoje najbližje in da jih v resnici le Å¡e bolj odriva od sebe. Zaradi tega pa se njena jeza in občutek, da je za vse sama, le Å¡e stopnjujejo…

Hvala bogu, da moški, za razliko od nas,  vedno želijo rešiti težave. In da obstajajo tudi taki, ki se v zvezi prej kot ženske zavejo, da očitno način, kako so do zdaj reševali ta problem, ni najboljši in zato iščejo nove rešitve.

Pohvalno, kajti to so resnični rešitelji, take moške ženske potrebujemo ob sebi! Take, ki si upajo sami sebi in tudi na glas priznati, da želijo rešiti in izboljšati odnos, le da jim je zmanjkalo idej, kako.

Najprej mora moški razumeti, da ženska razmišlja in se odziva na probleme drugače kot moški (uau, kakšno odkritje, boste rekli moški, ampak, če to veste, zakaj potem še kar naprej z nami komunicirate enako kot z moškimi?!)

Kadar se ženska veliko pritožuje ali se jezi na svojega moškega, je to preprosto zato, ker ni srečna (zadovoljna je najbrž boljši izraz); možno je, da se počuti, da ni slišana, da se želi bolj povezati z moškim, pa ji to ni omogočeno ali pa preprosto ne zna.

Morda jo je strah, da ni dovolj dobra žena, da je mož ne ljubi več. Morda je nezadovoljna zaradi nečesa drugega, kar sploh nima nobene zveze z njenim partnerjem; ker se počuti nevredno, ker ni zadovoljna, kako se je obrnilo njeno življenje, ker je imela drugačna pričakovanja o partnerju in o tem, kako naj bi se obnaÅ¡al…

Zelo pogosto sploh ne gre za to, da bi moÅ¡ki naredil kar koli narobe, ampak je lahko razlog v njenih preteklih slabih izkuÅ¡njah ali Å¡e iz otroÅ¡tva, lahko so to osebnostne težave, lahko so krivi hormoni…

Včasih lahko v tem primeru sledi izboljšanje le ob pomoči strokovne osebe, toda še vedno je kar nekaj možnosti, ki jih ima moški na razpolago in s katerimi lahko neposredno vpliva na ženino obnašanje.

Torej, kadar se ženska v odnosu ne počuti (dovolj) ljubljena, pomembna, cenjena, bo, ali postajala čedalje bolj jezna (ali kot pravite moÅ¡ki ‘vzkipela za vsako malenkost’) ali pa bo postajala čedalje bolj zahtevna.

NajslabÅ¡e, kar lahko moÅ¡ki v situaciji, ko je ženska zelo razburjena, reče, je: “Pa kaj je s tabo, a se res moraÅ¡ pritoževati zaradi vsake malenkosti?!” (Prosim, dragi moÅ¡ki, nikoli, nikoli temu, kar jo razburi, ne reci ‘malenkost’, razen če ne bi rad, da Å¡e bolj znori!)

ÄŒetudi je to zate povsem nepomembna stvar, je za njo trenutno Å¡e kako pomembna!). Skoraj identično jo bo pognalo do plafona, če ji moÅ¡ki reče: “Pa kaj bi ti sploh rada od mene?!”

In ko je drama doma neizbežna, se moški običajno zateče k enemu od dveh zasilnih izhodov:

a) ker ne mara dram, se noče prepirati, zato je rajši tiho in se začne tako ali drugače umikati oziroma izogibati konfliktom, celo lahko dobesedno začne bežati od doma (kar je samo še dodaten razlog za prepire)

b) ugodi čisto vsaki ženini zahtevi, ker misli, da jo bo to (bolj) zadovoljilo. Toda, četudi odnese smeti, pospravi, skuha, gre v trgovino, opere, zlika… tega ne bo cenila, ker bo mislila, da je moÅ¡ki to naredil samo zato, ker mu je to rekla. Torej je to ne bo nič bolj zadovoljilo in s ponavljanjem tega vzorca bosta oba iz dneva v dan postajala le Å¡e bolj zagrenjena. Na žalost jih sploh ni tako malo, ki končajo z ločitvijo.

Kaj lahko potemtakem moški v taki situaciji sploh lahko naredi?

Prvi korak je, da razume,  da je njegova žena oziroma partnerka očitno nezadovoljna in da sprejme svoj del odgovornosti.

Da torej razume, da z umikom, begom in izpolnjevanjem njenih zahtev v nedogled prav nič ne pomaga svoji ženi, niti sebi in ne prispeva k izboljšanju situacije, pač pa ravno obratno.

Tisto, kar ona namreč v tej situaciji najbolj potrebuje je, da bi bila sliÅ¡ana, razumljena, nikakor pa ne tega, da gre on stran. Nekaj jo muči, strah jo je in boli jo, da njen partner tega ne vidi (ja, dragi moÅ¡ki, na žalost ženske res mislimo, da boste brali naÅ¡e misli in da boste Å¡tekali, da ‘nič ni narobe’, v resnici pomeni ‘Na pomoč, katastrofa!’  (Naj ponovim, drame so del naÅ¡e zgodbe, ja?)
Več o tem, kako se ponovno približati partnerki in v večji meri preprečiti, da bi do izbruhov jeze in nezadovoljstva sploh prihajalo, pa najdeš tukaj. Za danes imata oba, več kot dovolj materiala v razmislek, kajne ?

p.s. rada bi sliÅ¡ala od tebe, zakaj se ti jeziÅ¡ na moža ali če si moÅ¡ki, kaj ti narediÅ¡, kadar se tvoja draga jezi nate? NapiÅ¡i spodaj, hvala 🙂

1 Comment
Inline Feedbacks
View all comments
Jani Janez Janeš
8 let pred

težko rečem da je žena kdaj direktno jezna name, jezna je na vse okoli nje pa velikokrat…in ja jaz se skoraj vedno umaknem…poizkusil sem z posluÅ¡anjem, pomaganjem pa ni zaleglo…